Select Page

Sedeča odbojka, gibanje s prevezami – 4. r

Velikokrat nam zmanjka volje in vztrajnosti, ko naletimo na ovire pri svojih opravilih. Takrat pogosto iščemo izgovore, zakaj nečesa nismo opravili. Ste kdaj pomislili, koliko več truda in vztrajnosti potrebujejo tisti, ki ne slišijo, ne vidijo ali so gibalno ovirani? V okviru projekta Korak k sončku smo se četrtošolci srečevali s podobnimi ovirami. Spoznavali smo življenje slepih in odigrali sedečo odbojko.  Ugotovili smo, da kljub temu lahko živijo polno življenje, le veliko več truda in vztrajnosti morajo vložiti. Ob tem se je ponovno izkazalo, da Aškerčeve besede ČE HOČEŠ, TUDI ZMOREŠ, še kako držijo. Galerija slik.

Vi ste naši mali sončki

»Kako preprosto je imeti rad nekoga …«. S temi besedami se začne pesem Naši mali sončki, ki jo izvaja Anika Horvat in je posebej spisana za projekt Korak k Sončku. Pesem govori o pozitivnem vidiku drugačnosti otrok in odraslih. S pomočjo učiteljice Anite Plazl so se pesem naučili tudi učenci 4.c razreda v Pesju in jo zapeli ob klavirski spremljavi. Na posnetku jo lahko poslušate tudi vi. Naj vas spremlja tale misel iz pesmi: »In če ti kdaj nebo zastre oblak, ga sonce v hipu bo zjasnilo, da se ti prismeje zopet dan.«

Monika Ahtik, koordinatorica projekta

Ups, jaz sem pa zelen

Pod okrilje projekta Korak k Sončku vključujemo tudi nadarjene učence naše šole. Dominik Turinek iz 9. b razreda je bral knjigo Ups, jaz sem pa zelen (avtor Pascal Biet).  

Zgodba govori o kužku Žaku, ki je bil zelen. Njegova gospodarica Sara se je zato bala, da bi ga ostali psi iz soseščine preganjali. Žak je moral biti vedno doma in bil je zelo nesrečen. Zato se je nekega dne odločil, da vseeno pojde ven na potep. Ni prišel daleč, ko ga je obkolil trop lajajočih psov. A niso ga želeli prepoditi, prišli so ga občudovat, kakšne lepe zelene barve je. Hoteli so izvedeti njegovo skrivnost, a Žak ni imel skrivnosti – že od rojstva je bil namreč zelen. Vseeno jih je povabil, da se srečajo čez teden dni in jim takrat razloži. Utrnila se mu je ideja in začel je nabirati cvetlice in trave. Uredil si je majhen laboratorij in izdelal barve za pasjo uporabo. Čez teden dni je bilo tako v mestu moč opaziti pse najbolj nenavadnih barv. Sara pa je medtem iskala svojega pogrešanega Žaka. Končno ga je našla in videla, da je postal pravi pasji poslovnež. Odločila se je, da mu pomaga. Žak pa je tako postal čisto navaden zelen pes, ki se je lahko igral vse pasje igre.

Dominik je zgodbo spremenil v strip, besedilo pa oblikoval v angleškem jeziku. Tako je združil več področij svoje nadarjenosti. Rezultat si lahko pogledate tukaj: klik.

Monika Ahtik, koordinatorica projekta

Elmer v angleščini

Veronika Vida Brunšek, nadarjena učenka iz 8. c razreda, ki je pred časom povzela knjigo Elmer v angleščini, je bila gostja v 4. a, 4. b in 2. a razredu. Učencem je knjigo pripovedovala v angleščini. Z učenci smo se nato pogovarjali o vsebini knjige in njenem sporočilu.

Bili so navdušeni, kako lahko nekdo v 8. razredu že tako lepo govori in pripoveduje v angleščini. Pripovedovanje Veronike Vide smo nato še enkrat posebej posneli, da vam ga lahko prikažemo na naši spletni strani.

Monika Ahtik, koordinatorka projekta

Elmer v 2. c razredu

Slončka Elmerja imamo vsi radi. To je tisti nenavadni slon pisane barve, ki izstopa od črede. Ne samo zato, ker ni siv, kot vsi ostali, tudi zato, ker je zelo zabaven. Kljub svoji drugačnosti, morda pa ravno zaradi nje, je zelo priljubljen in občudovan. 2.c razred na podružnični šoli v Pesju je pravljico poslušal v angleškem jeziku. Ponovili smo barve in živali, ki so ravno naša trenutna tema. Nato pa so učenci ustvarili vsak svojega Elmerja – pisanega, veselega, razigranega. V Galeriji slik si lahko ogledate naše izdelke.

Monika Ahtik, koordinatorka projekta