Select Page

thumb_klik3238 17.12.2007 smo odšli v zimsko šolo v naravi. Cesta  do hotela je bila strma in vijugasta. Ko smo prišli v hotel, smo se vsi zbrali v jedilnici in dobili številko sobe. Nato smo odšli v avtobus, vzeli ogromne potovalke in z njimi odšli v sobe. Naša soba je bila majhna. Imeli smo spalnico in kopalnico. Sobo sem si delil z Leonom, Vidom, Matijem, Klemnom in Tilnom.

Učitelji so nas hitro poklicali, naj se oblečemo za smučanje. Na smučišču  so nas razvrstili v skupine. Kmalu je sledilo  kosilo. Popoldne smo smučali za učiteljem v kači. Bilo mi je všeč. Po napornem smučanju smo imeli malico, nato počitek in večerjo. Bila je kar dobra. Po večerji smo odšli na spoznavni večer. Sara in jaz sva ga vodila. Vsaka soba se je predstavila. Po koncu smo utrujeni odšli spat.

18.12.2007 – Pozno smo se zbudili in se po zajtrku preoblekli v smučarsko opremo. Učili smo se smučati. Bilo je zabavno in dopoldne je zato hitro minilo. Po kosilu in počitku smo na smučišču smučali kačo. Zvečer nam je učitelj Tomo predaval o smučeh. Nato pa še pohod z baklami proti oddaljeni Osankarici.

19.12.2007 smo po smučanju popoldne pisali pisma. Pisali smo, kako smo, kaj delamo… Nato je bila večerja. Po večerji smo imeli predavanje. Predaval nam je lovec Franček. Pokazal nam je slike o naravi na Pohorju v vseh letnih časih.

20.12.2007. Tega dne smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Proga ni bila posebej zahtevna. Zasedel sem 8. mesto. Zvečer smo imeli podelitev medalj najboljšim smučarjem. Med deklicami je bila najboljša Ana, med fanti pa Martin. Cel teden so nam ocenjevali urejenost sob in najbolje ocenjena je bila nagrajena. Po podelitvi nagrad smo plesali in se zabavali. Še pozno v noč nismo mogli zaspati  v naših sobah.

21.12.07. Ta dan smo smučali zadnjič. Po smučanju smo spakirali in se po okusnem  kosilu  odpeljali domov. S sončnega Pohorja smo se vrnili v zamegljeno Velenje in bilo nam je žal za lepimi dnevi v hribih na smučanju. Galerija slik.

Juš Jazbec, 6. b

 TRIJE KRALJI, zimska šola v naravi

V ponedeljek smo naložili prtljago ter se z avtobusom povzpeli na visoke ter zelo lepe Tri kralje. Ko smo prišli, smo se najprej razdelili po sobah, nato pa odšli na sončno in močno zasneženo smučišče.

Že prvi dan nas je čakalo slastno kosilo. Imeli smo malo počitka, po malici smo imeli predstavitveni večer. Tam smo se predstavili in pokazali, kaj znamo, in sicer smo plesali, žonglirali, peli, kazali ročne spretnosti, igrali na inštrumente…

Torek je bil najbolj naporen. Najprej smo smučali kot za stavo, imeli zaslužen počitek, zopet odšli na smučišče, po večerji pa smo odšli na dvourni pohod do Osankarice. Bilo je naporno,a lepo, glavna vodiča pa sta bila Filip in aljaški malamut Jaka.

Naslednji dan nas je vse bolelo, zato smo manj smučali. Po smučanju smo pisali pisma staršem, da bi jim povedali, kaj vse počnemo, da jih pogrešamo.

V četrtek nas je obiskal Franček, ki nam je predstavil pokrajino ter pokazal, kakšna je v poletnih časih. Potem smo odšli še na pohod. Hoteli smo si ogledati bolnico Jesen, a je nismo našli zaradi previsokega snega. A sprehod z baklami, z luno nad nami in prijatelji ob sebi, je bil nekaj posebnega.

 V petek zjutraj smo se smučali, zatem pa pripravili svojo prtljago. Po kosilu smo se odpravili proti domu.

Ti naši skupni zimski časi so bili zelo lepi in polni doživetij. Imeli smo se zelo lepo, domov smo prišli prepolni lepih vtisov in vseh teh doživetij še dolgo ne bomo pozabili. Galerija slik.

Luka Gruber, 6. a

  PREDPRAZNIČNI DNEVI

Moji sošolci so odšli v šolo v naravi, jaz pa sem ostal doma. To je trajalo od 17. 12. 2007 do 21. 12. 2007. V ponedeljek sem vstal deset minut čez osem. Urno sem se preoblekel in stekel po stopnicah k staremu očetu. Malo sva pokramljala. Potem sem odprl vrata in moj maček je,kakor hitro so ga nesle noge, stekel v sobo. Tudi jaz sem stekel za njim. Vzel sem knjigo, ki smo jo imeli za domače branje, in pričel z branjem. Vmes sem tudi pobožal mačka, ki je srečen predel.

Okoli dvanajste ure sem odšel k babici na kosilo. Seveda tudi tam ni manjkalo dragocenega pogovora med mano, babico in dedkom. V torek sem bil pokonci že ob sedmi uri zjutraj. Smuknil sem v kuhinjo, kjer je moj ati zajtrkoval. Malo sva se pogovorila. Ko je odšel, sva se poslovila s poljubom. Malo sem bil žalosten, saj mi je delal družbo. A tako pač je, če si sam! Kmalu se mi je pridružil maček in že je bilo lepše. Zopet sem vzel knjigo in se zatopil v napeto branje Novohlačnikov. Po branju sem preskočil na igranje računalniških igric. Zelo se mi je prileglo. Mislim, da je bila ura pol enajstih, ko sem odšel k babici. Pomagal sem ji pri peki pice, ki mi je zelo teknila.

V sredo sem se zbudil ob devetih. Preoblekel sem se in kot strela švignil s knjigo v roki k staremu očetu. Tam sem bral, dokler se nisem naveličal in sem začel gledati televizijo. Ura je bil pol dvanajstih in odšel sem k babici na zopet okusno kosilo.

V četrtek sem vstal ob deveti uri. Skrbno sem postlal posteljo in pričel z igranjem računalniških igric. Potem sem že kar ob desetih odšel k dedku in babici. Povedala mi je, kaj bo za kosilo. Predlagal sem, da bi zraven pili kokakolo. Urno sem odšel v trgovino in kupil kar tri litre osvežilne, a ne preveč zdrave pijače. Babica je bila ponosna name, saj le redko nakupujem kar sam. Kosilo je bilo odlično in pijača tudi.

V petek je bil tudi moj brat doma. Vstala sva ob enajstih, ker sva preteklo noč dolgo bedela. Zajtrk v dvoje se mi je prilegel, ker sem bil doslej sam. Potem sva odšla na kosilo k najini zlati babici, ki kuha odlična kosila. Skratka, ves teden je bilo lepo in imel sem se super!

Luka Razboršek, 6. b

 

  

 

Delite s prijateljiShare on Facebook