Select Page

Vi ste naši mali sončki

»Kako preprosto je imeti rad nekoga …«. S temi besedami se začne pesem Naši mali sončki, ki jo izvaja Anika Horvat in je posebej spisana za projekt Korak k Sončku. Pesem govori o pozitivnem vidiku drugačnosti otrok in odraslih. S pomočjo učiteljice Anite Plazl so se pesem naučili tudi učenci 4.c razreda v Pesju in jo zapeli ob klavirski spremljavi. Na posnetku jo lahko poslušate tudi vi. Naj vas spremlja tale misel iz pesmi: »In če ti kdaj nebo zastre oblak, ga sonce v hipu bo zjasnilo, da se ti prismeje zopet dan.«

Monika Ahtik, koordinatorica projekta

Ups, jaz sem pa zelen

Pod okrilje projekta Korak k Sončku vključujemo tudi nadarjene učence naše šole. Dominik Turinek iz 9. b razreda je bral knjigo Ups, jaz sem pa zelen (avtor Pascal Biet).  

Zgodba govori o kužku Žaku, ki je bil zelen. Njegova gospodarica Sara se je zato bala, da bi ga ostali psi iz soseščine preganjali. Žak je moral biti vedno doma in bil je zelo nesrečen. Zato se je nekega dne odločil, da vseeno pojde ven na potep. Ni prišel daleč, ko ga je obkolil trop lajajočih psov. A niso ga želeli prepoditi, prišli so ga občudovat, kakšne lepe zelene barve je. Hoteli so izvedeti njegovo skrivnost, a Žak ni imel skrivnosti – že od rojstva je bil namreč zelen. Vseeno jih je povabil, da se srečajo čez teden dni in jim takrat razloži. Utrnila se mu je ideja in začel je nabirati cvetlice in trave. Uredil si je majhen laboratorij in izdelal barve za pasjo uporabo. Čez teden dni je bilo tako v mestu moč opaziti pse najbolj nenavadnih barv. Sara pa je medtem iskala svojega pogrešanega Žaka. Končno ga je našla in videla, da je postal pravi pasji poslovnež. Odločila se je, da mu pomaga. Žak pa je tako postal čisto navaden zelen pes, ki se je lahko igral vse pasje igre.

Dominik je zgodbo spremenil v strip, besedilo pa oblikoval v angleškem jeziku. Tako je združil več področij svoje nadarjenosti. Rezultat si lahko pogledate tukaj: klik.

Monika Ahtik, koordinatorica projekta

Elmer v angleščini

Veronika Vida Brunšek, nadarjena učenka iz 8. c razreda, ki je pred časom povzela knjigo Elmer v angleščini, je bila gostja v 4. a, 4. b in 2. a razredu. Učencem je knjigo pripovedovala v angleščini. Z učenci smo se nato pogovarjali o vsebini knjige in njenem sporočilu.

Bili so navdušeni, kako lahko nekdo v 8. razredu že tako lepo govori in pripoveduje v angleščini. Pripovedovanje Veronike Vide smo nato še enkrat posebej posneli, da vam ga lahko prikažemo na naši spletni strani.

Monika Ahtik, koordinatorka projekta

Elmer v 2. c razredu

Slončka Elmerja imamo vsi radi. To je tisti nenavadni slon pisane barve, ki izstopa od črede. Ne samo zato, ker ni siv, kot vsi ostali, tudi zato, ker je zelo zabaven. Kljub svoji drugačnosti, morda pa ravno zaradi nje, je zelo priljubljen in občudovan. 2.c razred na podružnični šoli v Pesju je pravljico poslušal v angleškem jeziku. Ponovili smo barve in živali, ki so ravno naša trenutna tema. Nato pa so učenci ustvarili vsak svojega Elmerja – pisanega, veselega, razigranega. V Galeriji slik si lahko ogledate naše izdelke.

Monika Ahtik, koordinatorka projekta

Elmer

Veronika Vida Brunšek, nadarjena učenka 8.c razreda, ki poglablja znanje angleščine, je v angleščini zapisala obnovo knjige Elmer, ki govori o bogastvu drugačnosti, o čemer je tema letošnjega projekta Korak k Sončku. Odlično zapisano obnovo si lahko preberete v nadaljevanju.

Mentorica projekta Monika Ahtik

ELMER

Once upon a time, there was a herd of elephants. Even though they were different from each other, they were happy and the same colour – all apart from Elmer.

Elmer was different. He was the colours of the rainbow not grey. Therefore, it’s not a surprise that the elephants enjoyed being beside him and loved joking with him, Elmer enjoyed it too.

One night Elmer couldn’t fall asleep, he was thinking how he’s fed up of being different. In the morning when all the elephants were still sleeping, Elmer sneaked out.

On the way to the jungle, he saw other animals and happily greeted them. He kept walking and walking until he finally found what he was looking for – a massive bush. He grabbed it with his trunk and shook it so much that all berries of the usual elephant colour fell off. When the floor became coloured in berries, he started rolling in them. He stopped when there was no more evidence of his natural rainbow colours. Elmer now looked the same as every other elephant.

On the way back, the animals greeted him again, but they did not recognise it was Elmer. Elmer was very happy because of it. When he came back, no one noticed him. The elephants stood still and Elmer found that very weird. The more he looked at them the funnier it seemed. Finally he couldn’t hold back anymore and bursted out laughing. The animals were so surprised they jumped all over the place. “It was definitely Elmer!” shouted the elephants and started laughing.

While they were still laughing, it started raining. The rain washed off Elmer’s colour and he was the colours of the rainbow again.

The elephants decided to celebrate this day every day every year. Other elephants paint themselves in different colours, but Elmer paints himself in grey. It’s called The Elmer’s day.