Select Page

Voda kot življenjska vrednota

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer se del vode porabi za življenjske združbe, del odteče v reke in v podzemlje, del vode izhlapi.

V zadnjih 100 letih se je poraba pitne vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinu uporabe pitne vode pripelje do velike svetovne krize z vodo. Poleg tega naraščajo emisije nevarnih snovi v vodi in s tem vplivajo na poslabšanje njene kakovosti ter primernosti razpoložljivih vodnih virov za uporabo.

Cilji projekta:

  • učenci znajo ceniti vodo kot življenjsko vrednoto,
  • učenci znajo razločevati različne tipe celinskih voda;
  • učenci spoznajo tipe ekosistemov s stoječo in tekočo vodo;
  • učenci se seznanijo z življenjskimi razmerami v sladkih vodah;
  • učenci znajo opisati kroženje snovi v vodi;
  • učenci spoznajo najpogostejša onesnažila vode in posledice onesnaževanja z njimi;
  • učenci se seznanijo s posledicami izsuševanja močvirnih predelov;
  • učenci opozarjajo na črna odlagališča ob vodnih telesih,
  • učenci poskušajo najti rešitve, kako zmanjšati porabo pitne vode v gospodinjstvih,
  • učenci se seznanijo s problematiko pomanjkanja pitne vode na sušnih območjih sveta.

Teme projekta na šoli:

  • Kako zmanjšati porabo pitne vode v gospodinjstvih
  • Kapljice znanosti

Obeležitev  dnevov:

  • Svetovni dan mokrišč (2. februar)
  • Svetovni dan voda (22. marec)
  • Svetovni dan Zemlje (22. april)

VODA JE DRAGOCENA TEKOČINA!

Zdrav način življenja

Zdravo življenje je zelo širok pojem.  Zdrava prehrana pa je zagotovo eden od pomembnih dejavnikov zdravega življenja. Med mladimi se vse pogosto pojavljajo motnje hranjenja in pogosto se zatekajo v nezdrave diete. »Grozi« nam gensko spremenjena hrana. Vsemu navkljub pa je čedalje več ljudi, ki verjame v biološki način kmetovanja in v kakovost pridelane hrane.

Nemen in cilji projekta:

  • Ozaveščanje učencev o pomenu zdrave in uravnovešene prehrane za rast in razvoj.
  • Spoznavanje prehranske piramide.
  • Spodbujanje učencev, da posegajo po sadju in zelenjavi.
  • Navajanje učencev, da jedo večkrat na dan – pet obrokov.
  • Spodbujanje učencev, da dnevno zaužijejo dovolj tekočine.
  • Nadomeščanje sladkih in gaziranih pijač s časi in vodo.
  • Spodbujanje učencev, da dnevno zaužijejo priporočeno količino ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
  • Sestavljanje uravnoteženega jedilnika.
  • Pomen začimbnih rastlin v prehrani.
  • Obisk in spoznavanje pridelane hrane na eko kmetiji.
  • Vsi odpadki naj ne gredo v smetnjak, odpadna embalaža je lahko material za zanimive izdelke.
  • Spoznavanje pozitivnih in negativnih vplivov poživil na človeka.
  • Ozaveščanje  učencev o pomenu gibanja v naravi za zdrav telesni in duševni razvoj.

Teme:

  • Sadje in zelenjava na jedilniku učencev
  • Koliko obrokov dnevno zaužijejo naši učenci
  • Sestava uravnoteženega jedilnika
  • Kaj lahko naredimo iz odpadnih materialov
  • Ekološko pridelana hrana
  • Prehranska piramida
  • Pitje vode
  • Gibanje

Zdrav način življenja vodi k boljšemu počutju in ohranjanju zdravja.

Ločevanje odpadkov

Živimo v družbi, ki kupuje vedno več, vsak izdelek in njegova embalaža pa končata kot odpadek. Tudi na naši šoli se zavedamo, da se je čedalje težje znebiti teh ogromnih količin odpadkov, ne da bi pri tem onesnaževali vodo, zrak in zemljo.

Torej, kaj lahko storimo mi?

Prvi nujni korak k rešitvi je, da začnemo s skrbnim in načrtnim ločevanjem odpadkov, ki so primerni za ponovno predelavo. Surovine, ki jih zbiramo ločeno, se namreč vrnejo v predelavo oziroma se reciklirajo. S tem razbremenimo odlagališča odpadkov in ohranimo naravno bogastvo (gozd) in zmanjšamo porabo energije.

Na naši šoli smo se odločili, da bomo vsi:

  • ločevali papir, plastiko, tetrapak in ostale odpadke,
  • ostanke od malic, biološke odpadke in embalažo vračali ločeno v kuhinjo,
  • ločeno zbirali kartuše in tonerje,
  • dvakrat letno organizirali večje zbiralne akcije papirja.

To je najmanj kar lahko vsak prispeva k ohranjanju naše lepe narave. Ločevanje pa nam ne vzame kaj dodatnega časa.

ODPADKI SO NAŠA SKRB, SAJ SMO MI POVZROČITELJI LE -TEH.

 

 

Dostopnost