Select Page

Marlo Morgan: IMENOVALI SO JO DVOJE SRC

 

Človek ne tke mreže življenja, saj je le nitka v njej. Karkoli naredi mreži, naredi sebi.

ameriški poglavar Seattle

Šele ko bo posekano poslednje drevo.

Šele ko bo zastrupljena poslednja reka.

Šele ko bo ujeta poslednja riba.

Šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.

prerokba indijancev Kri

»Če pa zmoreš prisluhniti sporočilu, se bo glasno in močno prebilo do tebe. Čutil ga boš v trebuhu, srcu, glavi in kostnem mozgu…«

 

Misli na prvi strani napovedo knjigo, ki jo je vredno prebrati.

Marlo je v Avstralijo »zvabil« kolega zdravnik, ki ji je ponudil večletno službo zdravnice. Doživela je začetna začudenja zaradi drugačnega načina življenja. Želela je pomagati mladim domorodcem, jim piskati delo. Čez čas je dobila povabilo domorodcev (Resničnega ljudstva), da prejme priznanje za svoje delo. Povabili so jo, ker so čutili, da kliče na pomoč in da ima čiste namene.

Lepo se je uredila in se odpravila na pot. Ko sta s šoferjem prispela, se je morala sleči, odložiti vse, tudi nakit, dokumente ter se ogrniti z neko ruto. Resnični ljudje so njene stvari zažgali. Vedela je, da ne iz zlobe, po njenem izrazu je bila to gesta gostoljubja. Pravi, da bo kasneje razumela, da je bilo to rahljanje navezanosti na predmete, ki so bili prvi korak k njenemu razvoju, približevanju biti.

Sledilo je tri mesečno potovanje v neznano. Bala se je, da jo bodo pogrešali, pomislila je na vse stvari, ki jih je imela še predvidene…a se je nevede zakaj, podala na pot.

Začetek potovanja je bil težak. Hodila je bosa, noge je imela ranjene, komaj je še hodila. Njen prevajalec ji je dejal, da mora preusmeriti misli, pozornost drugam. Naučiti se mora zdržati.

(težaven miselni proces, vendar deluje; s tem nekako premagaš samega sebe) in zdržala je.

Na začetku poti se večkrat spomni materinih besed:  »Modro izbiraj, kajti prav lahko se zgodi, da boš dobila to, kar si želela.«

Resnično ljudstvo jo je želelo naučit miselno se sporazumevati, a je ugotovila, da dokler bo imela v srcu, glavi še kaj takega, o čemer misli, da mora ostati skrito, ne bo šlo. Ugotovila je, da se bo moral z vsem pomiriti, morala se bo naučiti, da si odpusti in ne sodi o preteklosti, temveč se uči iz nje. (Kako lahko je to napisati, a veliko truda in energije moramo vložiti v to, da deluje .Vse se da, da, če želimo in smo dovolj močni.)

Bilo je prvič, da je živela popolnoma pošteno, ni imela zrcala, ni nosila oblačil, ni bila naličena, bila je brez krinke – brez ega, ki bi se boril za pozornost. Ker je bila brez zrcala, se je počutila lepo. V skupini ni bilo nikogar, ki bi opravljal, skušal preslepiti druge. Ljudje so jo sprejemali takšno kot je. Dajali so ji občutek, da je njihova in enkratna, čudovita. Spoznala je, kaj pomeni biti brezpogojno sprejet. (Zakaj tega sami nismo sposobni? Če poveš iskreno, drugače kot večina, si čuden…)

Na začetku potovanja, je veliko spraševala, čez čas se je naučila, da ji bodo povedali, ko bo čas.(Vse pride ob svojem času.)

Ob koncu potovanju je Resnično ljudstvo spoznalo, da se je Marlo približala modrosti, da je za veliko stvari nadarjena, da lahko ljubi Resnično ljudstvo in vse kar je njihovega, obenem pa ostaja zvesta svojemu. Poimenovali so jo Dvoje src.

Ob koncu se Marlo razmišlja in sprašuje:« Vse od začetka časov so bili Resnični ljudje iskreni, pošteni, miroljubni, nikoli niso podvomili v svojo povezanost z univerzumom.« Zakaj nikogar ne zanimajo njihove vrednote? (Mogoče zaradi pohlepa, želje po imeti še več, ne glede na posledice.)

Naučila se je prepoznavati priložnosti za opravljanje duhovnih preskusov tudi v situacijah, ki se zdijo povsem negativne. Naučila se je razlikovati med opazovanjem in sojenjem. Spoznala je, da vsaka stvar daje priložnost za duhovno obogatitev.

 

Navade iz življenja Resničnega ljudstva

  • Resnično ljudstvo verjame, da vse na planetu obstaja iz nekega razloga. Vse ima svoj smisel.
  • Hrano so jedli, ko so jo našli, vodo so nosili s seboj, a spili so je veliko manj kot mi. Ko so našli izvir vode, ga nikoli niso spraznili do konca, vzeli so je le toliko, kot so je potrebovali, ostalo so pustili živalim.
  • Imeli so izjemen voh, moč telepatije, zaznavali vibracije v zemlji… kar pove več od vidnega zaznavanja.
  • Živeli so brez bolezni sodobnega časa. Vsakemu so dali priložnost, da se prebudi.
  • Telepatijo lahko uporabljajo, ker se nikoli ne zlažejo, ne zatekajo se niti k najmanjšim lažem, ne ponarejajo resnice in nikoli ne uporabljajo prostaških izrazov. Ne bojijo se odpreti svojega uma.
  • Prepričani so, da glas ni bil namenjen govorjenju. Govoriti moramo s srcem ali z glavo. Če uporabljamo glas, velikokrat zdrsnemo v jalov, nepotreben in nič kaj duhoven pogovor.
  • Vse v Enosti ima svoj namen, ni nesreč, kapric ali iztirjenosti, so le stvari, ki jih ljudje ne razumejo.
  • Ne strinjajo se z našim načinom življenja , vendar ga ne sodijo, ga spoštujejo.
  • Njihove besede:«Samodejno dajemo vsakemu, ki ga srečamo, vendar izberemo, kar damo. S svojimi besedami in dejanji moramo zavestno postavljati oder za življenje, ki ga želimo živeti.«
  • Ko jim je pripovedovala o rojstno dnevnih zabavah, niso razumeli, zakaj praznujemo staranje, saj to ni nič posebnega, dogaja se samo od sebe. Oni proslavljajo, če mislijo, da so postali boljši in modrejši.
  • Slabe stvari sprejmejo s hvaležnostjo, saj se bodo iz tega nekaj naučili.
  • Resnično ljudstvo že od nekdaj živi, kjer živi. Znanstveniki vedo, da naseljujejo Avstralijo najmanj 50 000 let. In na moč presenetljivo je, da v teh letih niso uničili gozdov, onesnažili vode, ogrozili nobene vrst, pa tudi ničesar zastrupili in da so ves čas imeli na voljo obilo hrane in zavetje.
  • Veliko se smejejo in zelo malo jočejo. Živijo dolgo, ustvarjalno in zdravo življenje in odidejo z duhovnim zaupanjem.
  • Njihovo razmišljanje o življenju: »Resnica je, da je vse življenje eno samo. Samo eno igro igramo. Samo ena rasa je, ki ima različne odtenke…«
  • Njihov pogled na tekme:«Zakaj bi igrali tako, da en zmaga, vsi drugi zgubijo. Igra bi morala zabavati vse ljudi.«
  • Tudi praznikov ne praznujejo. Ne proslavljajo časa, ki mineva, marveč dejstvo, da se izpopolnjujejo.
  • Besede starešine v jami, ko jo razglasijo za njihovega sla:

»Izbrana si bila za našega sla, da bi svojim ljudem sporočila nap odhod. Prepuščamo vam Mater Zemljo. Molimo, da bi uvideli, kako vaš življenjski slog učinkuje na vodo, živali, zrak in tudi na vas. Molimo, da bi našli rešitev za svoje težave, ne da bi uničili svet. Nekateri mutanti (beli ljudje) so tik pred tem, da si povrnejo individualni duh resnične biti. Če se boste dovolj osredotočili, bosti imeli dovolj časa, da rešite planet pred uničenjem, a pri tem vam ne moremo pomagati. Naš čas se je iztekel. Vzorec dežja se je spremenil, vročina se je povečala in videli smo, kako izumira čedalje več rastlinskih in živalskih vrst. Duhovom ne moremo več zagotavljati človeške oblike, kajti v puščavi kmalu ne bo več ne vode ne hrane.«

  • Resnična razlika med mutantom in prvotnimi ljudmi je, da imajo mutanti strah. Resnični ljudje so prepričani, da strah izvira iz stvari.
  • Resnično ljudstvo sprejme rojstvo vsakega človeka z besedami:«Ljubimo te in te podpiramo na tvojem potovanju« . Iste besede izrečejo, ko se človek poslavlja.
  • Po mnenju resničnega ljudstva ima dar pravi pomen le takrat, ko daš nekomu tisto, kar potrebuje. Če mu daš nekaj, kar želiš, da bi imel, to ni dar. Dar ne navezuje. Darovanje je brezpogojno. Če ne ustreza tem merilom, mu je treba reči drugače.
  • Primerjava molitev mutantov in Resničnega ljudstva: Pri prvih gre za zunanje nagovarjanje duhovnega sveta, drugi počno obratno. Poslušajo. Če govoriš, ne slišiš sporočila.

Lahko bi se učili od nji! Kako lepo, če bi svet preplavila iskrenost, poštenost in skromnost. Vsi bi lahko lepo živeli. Mogoče pa nekega dne… upanje umre zadnje.

Naj končam z željo, da bi zgornje besede bile naše vodilo v prihajajočem letu.

SREČNO 2011!

KATJA PRISTUŠEK

Delite s prijateljiShare on Facebook