Nagovor na šolski proslavi ob prazniku kulture:
Drage učenke in učenci, spoštovane sodelavke in sodelavci!
Jutri je 8. februar in v Združenih državah Evrope je to čisto navaden dan. Za nas Slovence, ki se tako radi oblačimo v pridevnik majhnosti, pa je prav poseben dan – je praznik kulture.
Narodi po svetu praznujejo marsikaj, a posebnega praznika, ki je namenjen zgolj kulturi, nima nihče drug.
Pomembne obletnice obeležimo celo tako, da imamo pouka in dela prost dan.
Jutri bo res minilo 164 let od smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, vendar ne slavimo njegove smrti.
Slavimo dejstvo, da nas je s svojimi pesmimi postavil ob bok kulturnim narodom takratne Evrope, saj je dokazal, da je slovenščina jezik, enakovreden nemščini, angleščini in francoščini, ker se da tudi v slovenščini zrimati sonete in gazele. Dokazal je, da je slovenščina jezik, s katerim lahko izrazimo narodnostno bolečino in veselje, da je to jezik, s katerim lahko napišemo svojo zgodovino, svoje tehnične dosežke, svojo umetnost…
In narod, ki ima vse to, ima svojo kulturo!
Kultura je torej skupek govora, dela in mišljenja, je ločnica, ki homo sapiensa loči od drugih živali.
Zato si lahko čestitamo! Nismo »navadni« homo sapiensi, smo kulturno misleči ljudje in zato jutri praznujemo.
V šoli bomo ta edinstveni praznik počastili tako, da si boste ogledali krajšo dramatizacijo, ki so jo pripravili učenci 8.a razreda pod vodstvom razredničarke Alenke Felicijan. Avtorica dramskega besedila je prof. Alenka Šalej. Oglejte si še Galerijo slik.
