Select Page

Tudi v tej knjigi se Feri Lainšček pokaže v luči mojstra pisane besede, njegov jezik je tekoč, dobro razumljiv, zanimiv.

To je bila moja prva knjiga  z vsebino o ciganih, ki sem jo prebrala. Moram reči, da se me je dotaknila in mi dala za misliti.

Kaj me je pritegnilo?

–         Njihovo večno potovanje, nikjer se ne ustalijo (ko se jim prikaže četrti žebelj, poberejo šila in kopita in že se selijo/bežijo).

–         Povezanost družinskih članov (držijo skupaj v pravem pomenu besede, v dobrem in slabem).

–         Njihova miselnost, da ne smejo od življenja pričakovati ničesar.

–         Zavedajo se, da so cigani in bodo cigani ostali.

–         Cigani se zavedajo svojih napak, so kritični do sebe, a pač takšni so. Mislijo, da je to pač njihova usoda.

–         Verovanje  v skupno cigansko usodo.

–         Pojmovanje besede »nedotakljivi«, oče jo razlaga, da so cigani nepremagljivi; sin jo razume, kot da se jih nihče ne dotakne, ker kot da so kužni.

–         Močna čustva očeta do sina in sina do očeta ( za navidezno »skalo« so mehki, ranljivi).

–         Viden napredek drugačne miselnosti vnuka (»Človek vse, kar si na tem svetu vzame, plača s samim seboj, plača z močjo, razumom, dušo, včasih tudi z življenjem.«).

Katja Oman

Delite s prijateljiShare on Facebook