Select Page

klik8136.jpg

Obiskovanje izbirnega predmeta Kemija v okolju nas je pripeljalo do odločitve, da bi svoje znanje izpopolnili z obiskom Pohorja. Tako smo se v septembru devetošolci OŠ Antona Aškerca z mentorico Sonjo Zager podali poučnim dogodivščinam naproti.

Ob prihodu na cilj nismo bili povsem prepričani v zanimivost tega pogorja, a kdo bi mogel zgrešiti vdih čisto svežega zraka. To nam je dvome takoj razblinilo. Vsi smo že kar drgetali, vendar ne od mraza, temveč od samega veselja in razburjenja.

Po toplem obroku smo se odpravili na krajši pohod k bližnjemu slapu. Čeprav smo hodili po strminah med košatimi drevesi in se tudi kakšnemu padcu nismo mogli izogniti, nas to ni oviralo. Hoteli smo čim prej priti do omenjenega slapa, kaj izvedeti o njem ter uživati ob njegovem sproščajočem šumenju. Ko smo prišli do majhnega mostu, ki se je vzpenjal nad bistrim potočkom, ob katerem se je bohotil po skalah padajoč slap, smo se povsem prepustili magičnemu zvoku šumenja in drobnim kapjicam, ki so se nam rahlo usedale na naše obraze. Vendar nam je čas hitro pretrgal globoko zamišljenost, saj smo se morali že odpraviti nazaj domov.

Kmalu smo že sedeli na stolih za veliko štirikotno mizo pred vodičem in ta nam je povedal marsikaj o neskončnem vesolju, utripajočih zvezdah in okroglih planetih. Četudi jih nismo mogli s teleskopom opazovati, ker so nam prelepo zvezdnato nebo prekrivali puhasti oblaki, nismo bili žalostni. Čakala nas je rojstnodnevna zabava. Seveda torte, pijače in glasbe ni manjkalo. Zabava je trajala do poznih ur… Saj si na učni poti lahko tu in tam privoščimo malo zabave, kajne?

No, in kot bi minil, nam je že mežikalo jutro. Ta dan pa ni bil tako popustljiv do nas kot prejšnji, saj smo imlei kar nekaj učnih načrtov. Najprej smo se pogovorili in ponovili nekaj o vodi, potem smo se odpravili na terensko delo k potoku. Tam smo iskali vodne živalice. Ni jih bilo lahko najti ter jih dati v opazovalno posodo, saj so bile zalepljene na kamne kakor nalepke. Vendar z nekaj truda ni vse nemogoče. Ko smo jih ujeli, smo opazovali njihovo obliko in zgradbo telesa ter tako ugotovili, katera je opazovana vodna žival. Odpravili smo se tudi do močvirja in tam videli prikupne žabice, paglavce, ličinke kačjega pastirja in celo hrbtoplovko. Joj, koliko različnih živali nas obdaja, mi pa se tega ne zavedamo! Veliko živali in tudi sama voda pripomorejo k samočiščenju vode. Ste vedeli, da ima voda samočistilne sposobnosti? Se mi je kar zdelo, da ne. Tudi mi sprva nismo vedeli, a zdaj vemo, ker smo to tudi dokazali na naslednjem terenskem delu pri nekoliko drugačnem potočku, v objemu visokih dreves in drugega rastlinja. Ugotavljali smo značilnosti vode, kot so na primer temperatura vode, hitrost toka, barva itd. Tako smo naše znanje precej izpopolnili, saj nam je bilo delo s samo naravo še toliko lažje in bolj razumljivo.

In kaj se najbolj prileže po napornem dnevu? Vsekakor sprostitev ob taborniškem ognju. Spet je v naših glavah utripala samo ena beseda: ZABAVA! Prav res smo se zelo zabavali: klepetali, pekli jabolka, se slikali in seveda brez petja ni pravega taborniškega vzdušja. Tisti trenutek smo bili pojoči taborniki. Imeli smo skupinske karaoke, odra nismo potrebovali; nastopajoči dišeči dim pa smo nadomestili kar z navadnim, ognjenim dimom. Ta nas je nesprestano prijazno objemal, ogenj pa nas je vse prijetno grel. Občinstva tudi ni manjkalo, saj nas je nedvomno poslušal ves bližnji gozd od najvišje krošnje do najmanjše živalice.

Zopet so nam pele budilke in veter nam je s svojim trkom na okna že naznanjal nov dan.

Kmalu smo se polni znanja ter z novimi zalogami hrane odpravili v učilnico. Tam so nas že čakali kemijski pripomočki, saj smo imeli za opraviti še zadnjo nalogo: kemijsko analizo vode. S tem smo dali lastnostim pohorske vode še piko na i. Ugotavljali smo, koliko določenih snovi ima ta voda raztopljenih v sebi. Delo nas je pripeljalo do ugotovitev, da je pohorska voda čista in, da ima raztopljenega veliko kisika. Delo je izgledalo preprosto, vendar nam je vzelo kar precej časa, zato nas je dom že po tihem klical k sebi in nastopil je čas za slovo. S težkim srcem smo morali zapustiti pohorsko vzdušje in se odpeljati proti domu, kamor smo prišli polni znanja.

Voda je ena zelo velika sestavljanka. Vse vodne živali in rastline ter druge lastnosti vode so bile delček te velike, zapletene sestavljanke. Vsak delček posebej se je počasi združeval z drugimi, dokler se niso vsi popolnoma ujemali. Šele zdaj smo lahko videli to sestavljanko v celoti.

Sporoča nam, da je voda zelo pomembna tako za nas kot tudi za druga živa bitja. Z odtoki in drugim onesnaževanjem moramo ravnati previdno in premišljeno, saj lahko vse to vodo in živa bitja v njej močno prizadene. Skrbeti moramo za to, da ohranimo ta dragocen zaklad, ki nam ga je podarila mati narava, dokler ga še imamo!

Kadar izgubiš, kar imaš, tega vrednost spoznaš. 
Galerija slik.

Adisa Stradovnik, 9.a
Delite s prijateljiShare on Facebook