Select Page

Tian Resnik Glažar: Pivci hrupa

Pivci hrupa tihi,
nehrupni brez glasov,
s tihimi trebuhi in
brez tresljavimi izpuhi,
so napadli glasen svet.

Ustvarili so jo ogromne količine,
brez mere so pili hrup tako,
da nastala je tišina.
A tako kot prej,
ni bilo, kot kakšen trup.

Tišino so osvobodili,
kolikor jo je bilo.
Zato, ker ni bilo več strojev,
je delovalo le kolo.

Zdaj naša dežela tiha je dežela,
nič več hrupa in cingljanja,
ni rožljanja, bobnenja in žvižganja.
Še sam si tiho mislim,
kako je sproščajoče.

Smo leta 2100 …
Dober dan, dame in gospodje ter seveda učenci.
Kot že veste, se bomo pogovarjali in podučili o naši Zemlji. Vsi se zavedate, kako lepa je izgledala naša Zemlja. Sedaj jo žal lahko gledamo le iz našega novega oz. nadomestnega planeta Elite. Ni več lepa, zelena in pisana, zdaj je samo pusta, prostrana in vsak kotiček izgleda kakor puščava. Tudi iz vesolja je ni preveč zabavno gledati, saj voda ni več modra oz. brezbarvna, ampak je rjava, umazana in predvsem ogabna!
Na našem Elitu živimo približno že osem let, to pa ni tako malo. Veliko otrok ni nikoli stalo na Zemlji in veliko nas je tam tudi zapustilo. V osmih letih se Zemlja ni niti pikico spremenila, ker smo jo ljudje preveč onesnažili. Potrebovala bi več milijonov let, da bi postala prava Zemlja.
Na podlagi tega smo se odločili, da bomo Zemlji pomagali.
Gospod Dane Zajc je že pripomogel tako, da je napisal pesem Pivci Tišine, ki otroke poučuje. Pripoveduje o prevelikem hrupu, ki povzroča onesnaženost. ˝Gospod učitelj, ali bomo tudi mi obravnavali to pesem?˝ ˝ Seveda Mia, v naslednjih urah.˝
Kako bomo pomagali? Vsak od vas bo od doma prinesel rastlino v zemlji in lončku. To bodo prejele posebne enote za obiskovanje Zemlje OEZ (obiskovalna enota Zemlje) in jih odnesle na Zemljo in posadile. Čakali bomo, da rastline začnejo rasti in sadili vedno nove.
Vodo bomo čistili s posebnimi napravami in čistilnimi eko sredstvi.
Naselili bomo živalske vrste… In nato bomo čakali in upali na najboljše.
ČEZ PETDESET LET…
Na Zemlji se ponovno da zaživeti, ampak smo se ljudje skupno odločili, da bomo tja hodili na pestre izlete, razburljiva kampiranja … saj nočemo doživljati to, kar smo doživljali pred petdesetimi leti. Začeli smo se zavedati lepot Zemlje.

Dostopnost