Select Page

 

Tone Pavček

ANGELI


Dragi pesniški kolega Tone!

 

Pred kratkim so mi bili v roke položeni tvoji Angeli. Preden sem se predala toku tvoje poslednje poezije, sem za nekaj trenutkov podržala v dlaneh še neodprto, prelepo knjigo z rdečimi platnicami in si v mislih, polna neznanega pričakovanja, poskušala predstavljati njeno »svetniško« vsebino. Toda kljub na videz nezemeljskemu naslovu, me je že ob prebiranju prvih verzov prežel občutek sedanjosti, vsakdanjosti, realnosti in, na moje veliko veselje predvsem življenjske preproščine. Ta je, tako kot avtorju pesmi, zelo blizu slehernemu bralcu, ki se odloči za miselni sprehod med množico teh resničnih, angelskih bitij…

 

Kako dobro dene, ko ob prebiranju Angelov pomisliš na pomen življenja… da življenje ni neka tako imenovana »solzna dolina«, čakalna doba na raj v večnosti, temveč dejansko bivanje med bitji, ki nas vodijo in usmerjajo naše misli in dejanja. Ob tem spoznanju se človek nikoli ne bi smel počutiti sam… in ravno tako ne bi smel nikomur dovoliti, da se počuti sam. Ob sprehodu med verzi me je obšlo spoznanje, da smo ljudje pravi angeli – od nekod vendarle mora izvirati vsa tista »človeškost«, na katero smo ponosni ali pa si je, v nasprotju s tem, želimo »ne-imeti«… Kakorkoli že, izbire pri odločanju imamo bolj malo, a svoje občutke si vsaj lahko razlagamo s sklicevanjem na angelska bitja – dobro je zasluga angelov, slabo pa njihov ponesrečen poskus postaviti nas na realna tla in odkazati nam vsakemu svoje mesto… A temu ni tako… tudi ljudje smo angeli; res da nimamo kril, a smo pravi in zelo, zelo resnični… ker občutimo – veselje, žalost, ljubezen, pripadnost, bolečino, radost, zaupanje, dvom, varnost, vero… Naši občutki so dar življenja, mi pa bijemo nenehno vojno z njim, v želji izbrati najboljše, najlepše, naj, naj… Prav posrečeni angeli smo, življenje se pa zabava na naš račun, saj je vse končne odločitve že namenilo – u s o d i.

Hvala ti Tone, za ta spoznanja… za Angele in angele…

 

Majda Pajer

__________________________________________________________

 

Pavčkovi Angeli so brez dvoma prijetno branje. Zato, ker so prijetni angeli, o katerih pesnik piše. Pavčkovi angeli so namreč angeli v pravem pomenu besede; takšni torej, ki so človeku prijazni in naklonjeni, prijatelji in varuhi. So tudi vseprisotni, saj človek na njih lahko naleti tako rekoč na vsakem koraku, v vsaki situaciji in pri vsakršnem početju. Lahko smo torej brez skrbi, saj ta dobra bitja nad nami bdijo sleherni trenutek.

Angeli so prijetno branje tudi zaradi svoje povednosti. Bralcu se ni potrebno mučiti z iskanjem pomena, skritega globoko med vrsticami, s tolmačenjem besed, ki bi poleg običajnega utegnile imeti še kak drug, morda že kar obskuren pomen. In v tem pogledu Pavčkovi Angeli malo spominjajo na njegovo otroško poezijo, ki je jasna, razumljiva in lahko predstavljiva.

Ravno zaradi tega sem bila sama skoraj malo razočarana. Ali pa morda zato, ker sem, ker gre pač za Pavčka, od njegovih verzov pričakovala še kaj več. Edini angel, ki malo odzvanja Pavčkovo poezijo, je po mojem mnenju tisti iz prve pesmi v zbirki, v katerem se da zaznati tragično usodo pesnikovega sina. Kljub temu pesmica ne izzveni pesimistično, saj se pesnik veseli ponovnega snidenja s svojim sinom- angelom.

Naj se dotaknem še likovne opreme Pavčkovih Angelov. Začetno čudenje nad tem, kako lahko nekdo angele vidi tako, kot jih je videl ilustrator, je med branjem preraslo v občudovanje. Saj angeli bi verjetno lahko bili natanko takšni, kot jih je videl ilustrator: zaradi svoje nedorečenosti in izmuzljivosti nekoliko nejasni, nedoločljivih oblik in zabrisanih barv, po drugi strani pa se ravno zaradi takšne likovne upodobitve zdi bolj predstavljivo to, kar nam Pavček med drugim tudi skuša povedati. Da angel, če smo za to dovolj dovzetni, lahko tiči tudi v vsakem izmed nas.

Ivana Šikonija

_________________________________________________________

 

Pesniška zbirka 43 pesmi o Angelih je kot hvalnica življenju. Zadnje delo Toneta Pavčka, kjer mu je zelo ganljivo spremno besedo napisala hči Saša Pavček.

   Njegovi angeli so v vsakomur ( v bolnih, v sirotah, v slepih v lenuhih, v pijancih…) in vsepovsod ( v rojstvu, v smrti, v bolečini, na poroki, v šoli…) . Zelo lepe pesmi, nekatere malo otročje, nekatere vesele, žalostne, resnične, malo za lase privlečene… Vsakdo pa lahko v zbirki najde svojega angela.

   Vse pesmi so mi bile zelo všeč, težko se odločim za najljubšo. Mi pa zelo veliko pomeni pesem Angel za mame.

 

Urška Škrabl

___________________________________________________________

 

 

Tako kot vse Pavčkove pesmi, tudi pesmi o angelih, izražajo srčnost in toplino velikega človeka, kar je g. Pavček nedvomno bil.

V Angelih je zajel skoraj vsa področja našega življenja, vsakemu izmed nas poslal svojega angela.

Angel prvega koraka se me je še posebej dotaknil. Kam vse nas lahko pripelje korak? Lahko nas približa cilju, lahko nas oddalji od njega – odvisno je od nas.

G. Pavček je sedaj v družbi angelov in gotovo nas z enim očesom spremlja in varuje. Lahko smo ponosni, da je živel med nami in hvaležni za vse njegove besede, ki bodo večno z nami.

Katja Pristušek

Delite s prijateljiShare on Facebook