Select Page

klikSC00738
Iz dnevnika sedmošolca Ožbeja Goloba

V ponedeljek, 28. 5. 2012,  sem se zbudil s čudnim občutkom v trebuhu. Spomnil sem se: » To, v šolo v naravo grem!« Oče me je hitro odpeljal pred šolo, od koder smo učenci sedmih razredov krenili v COŠD Dom Soča v Tolmin.

Torek, 29. 5. 2012

Zjutraj nas je točno ob sedmih zbudil prijazen učiteljičin glas. Hitro smo se oblekli in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se z učiteljem Edijem odpravili na Kozlov rob. Vzpenjali smo se po osojni strani, po naravoslovno-učni poti. Na vrh smo prišli blizu poldneva. Malo smo se razgledali in nato pojedli malico. Po malo daljšem počitku smo se odpravili  v dolino.

Popoldne smo se dobili na dvorišču, kjer smo po želji lahko plezali po umetni plezalni steni. Nato smo se odpravili streljat z lokom. Najboljši je bil Erik. Po večerji je napočil težko pričakovani prosti čas, čas, ko smo se lahko družili po mili volji in nam učiteljice niso » težile«. Spat sem se odpravil z veseljem, kajti komaj sem čakal naslednjega  dne.

Četrtek, 31. 5. 2012

V četrtek ob sedmih nas je, tako kot vsak dan, zbudila učiteljica. Hitro smo pozajtrkovali, nato pa smo se odpravili v Tolminska korita. Tam smo najprej prečkali Hudičev most, ki je 60 m nad reko Tolminko. Nato smo hodili ob robovih korit. Videli smo izvir tople vode, ki je bil prečudovit, kakor da sem prišel v raj. Pomalicali smo ob Zadlaščici, kjer smo si iz reke natočili pitno vodo. Ko smo odhajali iz parka, se mi je zdelo, kot da sem del srca pustil v dolini deročih vod. Po kosilu smo šli na dolg ogled po Tolminskem muzeju. Bilo je zelo poučno  in hkrati zabavno, kar se zgodi malokrat, zato sem si to še toliko bolj zapomnil. Po končanem ogledu muzeja smo odšli v Mercator center. Tam smo si kupili toliko sladkarij in pijače, da smo to potem komaj pojedli. Zvečer je namesto pisanja dnevnika sledil spoznavni večer, po spoznavnem večeru pa najboljši del tega dneva – poleg Mercatorja – disko!

Predvajali so vse današnje hite. Vsi smo plesali in skakali in jaz imam še danes žulje na podplatih. Vsi preznojeni smo se nato odpravili spat.

Petek, 1. 6. 2012

Sledil je še zadnji dan, petek, ko smo se vsi razočarani vračali domov, v Velenje. Tisti dan so se delili podpisi, računi  facebook-a.

Šolo v naravi sem si zapisal na tisto svetlo stran srca, ki je nikoli ne bom pozabil.

Oglejte si še Galerijo slik (na željo učencev smo video posnetke odstranili…)

Ožbej Golob

Delite s prijateljiShare on Facebook