Select Page


V ponedeljek, 28.5.2012, smo se pred šolo zbrali učenci, ki obiskujemo izbirni predmet poskusi v kemiji, da bi odšli na ogled Inštituta Jožefa Stefana.

Vožnja do Ljubljane je bila zelo zabavna in je hitro minila. Na inštitutu nas je sprejel mag. Ogrin. Po kratki predstavitvi nas je napotil v steklopihaško delavnico. Tu nam je steklopihač predstavil svoje delo, pokazal nam je, kako lahko naredimo kapalko, epruveto  ali bučko. Pokazal je tudi zelo zapletene steklene aparature, ki jih izdela po naročilu za najrazličnejše poskuse. Za konec pa je izdelal še steklenega laboda. Res neverjetno, kako lahko oblikujemo steklo! Gospod Ogrin nas je nato vodil do prostora, kjer je bil tekoči dušik. Da dušik lahko utekočinimo, smo se učili, vendar ga  nismo imeli možnosti videti ali celo z njim delati poskuse. Dokazali smo, da dušik zavira gorenje. Vlili smo ga tudi v plastenko, ga zaprli z gumijastim zamaškom in čez dve sekundi je bila plastenka že v zraku, 5 metrov nad nami, in je Domnu skoraj padla na glavo. Nato smo odnesli celo jeklenko tekočega dušika v učilnico, kjer smo ga malo polivali po tleh, malo zlivali na balone, da so se skrčili, in ko smo jih dali na tla, so se zopet napihnili, malo smo ga polili po listih, ki so v trenutku zmrznili in smo jih z lahkoto razdrobili. S pomočjo tekočega dušika smo utekočinili kisik, ki je, zanimivo, modre barve. Naredili smo tudi nekaj poskusov z vodikom. Gospod Ogrin je uvajal vodik v milnico in ustvarjal mehurčke, ki smo jih lahko mi potem prižgali z vžigalnikom. Morali smo biti hitri, ker so se mehurčki hitro dvignili do stropa. Na koncu smo slišali še učinek helija, saj smo ga vdihavali in imeli zelo smešen glas.

klikMG 2978

Po vsem tem smo odšli v predavalnico delat sladoled. Seveda smo pri tem uporabili kanček kemije. S tekočim dušikom je bil sladoled v nekaj minutah gotov. Lahko smo izbirali med okusom jagode, čokolade ter vanilje. Naš sladoled je bil prvi končan, zato smo ga lahko tudi takoj poskusili. Bil je izvrsten.

Po zanimivi dogodivščini s plini, nas je pot vodila do Reaktorskega centra v Podgorici pri Ljubljani, ki je del Inštituta Jožefa Stefana. Tu so nam predstavili radioaktivnost, jedrsko energijo kot dobrino in problem. Zvedeli smo da bodo blizu naše nuklearke izkopali zelo veliko luknjo in vanjo zazidali vse okolju nevarne odpadke. Na koncu smo si še lahko pogledali razstavo o jedrski energiji. Preizkušali smo se lahko v naši moči gonjenja kolesa in koliko energije lahko z njim ustvarimo. Pa smo porabili energijo, ki nam jo je dal sladoled!

Tako se je končal zanimiv dan, poln novih spoznanj in izkušenj. Bilo pa je seveda tudi prijetno druženje s prijatelji! Galerija slik

Jaka Jerič, 8.c

Delite s prijateljiShare on Facebook