ZDRAVILNI NAPOJ
Nekega jutra, ko sem se zbudil, sem najprej poklical brata. Povedal sem mu, da sem ponoči izumil zdravilni – čudežni napoj 20. V epruvetko sem nalil čudežni napoj, sedemkrat zamahnil s svojo leseno palico ter moč dal svojim vojakom. Mislil sem si, da bodo vojaki uničili Covid 19 in nihče zaradi te bolezni ne bo umrl. Bratu je bila moja zamisel všeč. Takoj mi je priskočil na pomoč. Odšla sva v moj reševalni laboratorij. Tam sem najprej pomalical, brat pa je že razmišljal o načrtu. Zmenila sva se, da bova napoj in vojake poslala v nebo z balonom. Balone sva napolnila s helijem. V boj sem poslal vse svoje vojake. Počakali smo devet dni in Covid 19 je bil uničen. Ker ni bilo več nevarnosti, smo se lahko spet družili. Končno sem lahko odšel v šolo.
Adam Pašić, 3. b
KORONA LISICA IN BELI ZAJČKI
Nekoč je v zajčji vasi živelo sedem belih zajčkov. Bili so veseli, poskočni in radi so jedli veliko korenje. Nekoč pa je prišla zlobna korona lisica. Bila je hudobna, debela in požrešna. Ugriznila je veliko zajčkov. Postali so zlobni kot korona lisica. Ostali so še trije beli zajčki. Hoteli so odgnati zlobno korono lisico in dobiti nazaj svoje bele prijatelje. Prvi zajček si je nataknil na obraz masko in se ji približal. Ampak to ni pomagalo, ker je bila korona lisica tako zvita kot njen kosmati rep. Drugi beli zajček si je oblekel plašč. Tudi to ni pomagalo. Tretji beli zajček pa je vzel čarobno bodičasto vejo. Udaril je po koroni lisici. Postajala je večja in večja in lažja od zraka. Odpihnilo jo je visoko v vesolje. Vsi beli zajčki, ki so bili zastrupljeni, so bili sedaj spet zdravi in skupaj z drugimi belimi zajčki v lepi zajčji vasi. Spet so bili veseli. Živeli so srečno, jedli korenje in se imeli radi.
Tajana Torbica, 3. b
TRIJE KLJUČI
Nekoč je živela deklica. Zelo rada je brala knjige. Nekega lepega dne je odšla v knjižnico. Našla je debelo knjigo. Na knjigi so bili štirje kristali. Eden pa je manjkal. Ko je prišla domov, je v sobi zagledala možička. Povedal ji je, da mora kristal, ki manjka, najti in če ga želi, mora poiskati tri ključe. Dal ji je zemljevid in izginil. Deklica je odšla spat. Zjutraj je bila sobota. Začela je z iskanjem. Zemljevid jo je vodil v gozd. Tam je našla ogromno luknjo. Morala je iti v njo. V njej je bila ogromna žaba, ki je držala bronast ključ. Zamotila je žabo in ji ga vzela. Imela je prvi ključ. Ven je prišla vsa blatna, zato se je v bližnjem potoku okopala. Minil je dan. Naslednji dan ji je možiček dal še en zemljevid. Našla je vrata, ki jih odklepa ključ. Prišla je na strmo goro, kjer sta bila dva zmaja. Zraven njiju je bil srebrni ključ. Deklica je našla dve palici. Lahko bi ju zvezala, da bi dobila ključ. A s čim? Nabrala je travo in ju močno zvezala skupaj. Tako je prišla do ključa. Danes je odšla poiskat še tretji ključ. S kredo je narisala vrata in jih odklenila. Notri je bila pošast s tremi glavami. Bila je v veliki sobi, zato je lahko bežala. V kotu je našla ključ zlate barve. Hitro je stekla iz sobe. Prikazal se je možiček. Rekel je, da lahko s ključem, ki ga je našla, odklene vrata svoje sobe. Na tleh je ležal peti kristal. Vzela ga je in odšla iz sobe. Kristal je dala v knjigo. Ta knjiga je bila čarovniška, v njej je bila tudi čarovniška palica. Tako je deklica postala največja čarodejka.
Katarina Vasić, 3. b
