Marec je mesec, ko se ob njihovih praznikih še posebej spomnimo žena in mamic – z besedico zahvale, cvetom, darilcem. Mi smo se jim želeli zahvaliti s tistim, kar najbolje znamo, s pesmijo, plesom in besedo. Pa ne le mamicam. Naša zahvala je bila namenjena tudi očkom, ki skupaj z mamicami naše življenje polnijo z varnostjo, toplino in ljubeznijo ter dedkom in babicam, ki so sploh “na svetu samo zato, da je njihovim vnukom lepo”.
28. MARCA smo jih povabili v Kulturni dom, kjer smo jim v besedi in pesmi otroško preprosto, igrivo in iskreno povedali, kako so za nas dragoceni in kako jih imamo radi. Kako lepo je, kadar kaj skupaj počnemo – se igramo, ustvarjamo, pojemo ali morda celo nastopamo!
Kakšno posebno doživetje je to, smo gledalcem v polni dvorani kar pokazali, skupaj z nekaterimi mamicami, očki in babicami, ki so se nam pridružili na odru, vokalno skupino Kraguljčki iz Doma za varstvo odraslih, MoPZ Društva upokojencev Velenje in skupino harmonikašev iz Konovega. Vsi naši gostje si zaslužijo še posebno zahvalo, ker so premagali pomisleke, tremo … in nastopili z nami. Zaradi njih se je mladostna igrivost in radoživa energija čustev lahko prepletla z umirjeno globino občutkov, ki jih rojeva zrelost let, v posebno harmonijo, ki je prevzela nastopajoče in gledalce.
Galerija slik
Video posnetki
Kot je v pismu zahvale tako lepo opisala ga. Milena Koren:
“Organizatorjem prireditve in nastopajočim bi rada izrekla en ogromen HVALA. Pa hvala je premalo!
Tako lepo se nisem imela že dolgo. Sem se večkrat zalotila, da imam solzne oči. Ma nisem bila edina. Sem videla, da so bili celo moški ganjeni. Nisem poznala nastopajočih, zato vzrok mojega navdušenja ni oboževanje kakšnega vnuka ali vnukinje na odru. Ne. Ko sem gledala okoli sebe, kako so ob začetku ljudje še katero rekli drug drugemu in nekateri bili videti naveličani, potem so pa začeli slediti dogajanju, doživljati vso to čarovnijo čustev na odru. Pa so vsi utihnili in ustvarila se je ena taka posebna kemija. Saj ne znam opisati. Tiste mamice pa babice z otroki na odru pa očka s sinom. Ne samo tisto , kar so govorili ali peli, čutil si njihova medsebojna čustva, ljubezen, naklonjenost. Čeprav so bile tudi izrečene besede tako globoke, tako resnične, tako prave. Bile so natanko tisto, kar se občuti v različnih življenjskih obdobjih. …
… Res je bilo lepo. NIčesar preveč pa vendar dovolj. Dinamično, razgibano, vsaka točka je prinesla nekaj novega. Pa čudoviti šopek pevcev vseh generacij, ki so tako ubrano skupaj zapeli. Nepopisno. Kje pa še lahko vidiš kaj takega. Da bi skupaj zapeli otroci in starčki? Prepad med generacijami je včasih videti nepremostljiv, tisti ta stari pa odpisani. Kdo bo le poslušal njihovo petje, lepo vas prosim. Tu na odru pa so se tako lepo zlili njihovi stari, včasih že tresoči glasovi z jasnimi mladimi glasovi otrok. Kar solze so mi zaigrale v očeh ob tem prizoru. Se sploh zavedate kako čudovito vzgojno noto ste s tem skupnim nastopom dali svojim učencem? Kaj pomaga govoriti naj spoštujejo starejše, če živijo vsaka generacija na svojem bregu, v svojem svetu. Tu pa ste ta svetova zlili in svojim učencem pokazali, kako lepo zvenita, če sta zlita. Čudovita lekcija za življenje, ki se bo tem otrokom sigurno bolj kot vse pridige o odnosu do starejših vtisnila v srce. Če znate takšne vrednote širiti, če znate tako povezati generacije, da skupaj naredijo nekaj lepega, potem vam je treba res le čestitati …
…
Čestitam vam za prireditev in za šolo, kjer očitno znate učencem vcepljati prave vrednote ne le suhoparno znanost. S to prireditvijo ste nam vsem v dvorani dali nepopisno lepo darilo, da še obstajajo šole, ki znajo namesto spektaklov in poceni zabave ponuditi nekaj za srce. Za dušo. Hvala!
S spoštovanjem
Milena Koren”
