Select Page

klik2100011.jpg

Pa jim je uspelo! Komu? Kaj?
Tari, Alexu, Maši, Zoji, Manci, Jerneju, Niki, Lani, Dinetu  (drugošolcem in tretješolcem, da so prepričali svoje starše za skupna druženja v programu Beremo in pišemo skupaj – BIPS, katerega so obiskovali ob torkih, od januarja do meseca maja (15 srečanj), in sicer od 17. do 19. ure.

Program izvajava na šoli že tretje leto dve mentorici učiteljici, zanimivost pa je ta, da v njem sodelujeta skupaj starš in otrok.
Nekaj posebnega je kot starš opazovati otroka v skupini ob igri, pripovedovanju, reševanju učnih nalog …, skupaj z njim poustvarjati domišljijske zgodbe, pesmi, odigrati dramsko besedilo, izdelati plakat …
Seveda naša srečanja niso potekala samo v šoli. Obiskali smo tudi Knjižnico Velenje, Velenjski grad (delavnice), se udeležili pustnega rajanja z Romano Krajnčan v Rdeči dvorani, si ogledali glasbeni muzikal Maček Muri v okviru Pikinega abonmaja ter se odpravili na planinski izlet na Jakca.

Tretješolka Manca pa je takole zapisala:

»Moj najljubši dan je torek. Takrat komaj čakam, da je ura pet, ker se začne program BIPS. Najlepše je, da so z nami starši. Z mano je mama.
Po navadi sedimo v krogu in se pogovarjamo, igramo in debatiramo o določeni temi. Potem moramo narediti kakšno nalogo ali kaj napisati.
Prvič, ko smo se spoznavali, smo se skozi igro predstavili ter si morali zapomniti čim več naših imen. Ali veste, kako je to težko?!
Tudi na vprašanje, kaj o sebi bi povedali pozitivnega oziroma s čim bi se pohvalili, je bilo težko odgovoriti.
Ko smo se pogovarjali o lutkah, smo izdelali naprstne lutke in si morali izmisliti zgodbico, ki smo jo potem predstavili. Midve z mamo sva si izmislili zelo smešno zgodbico o muci Maci in gospe.
Na pustni torek smo vsi odšli v Rdečo dvorano, kjer smo imeli rajanje. Našemile so se tudi naše mame. Bilo je zelo smešno.
Kadar igramo igro Bingo, sva midve z mamo najboljši.
Ko smo se pogovarjali o zdravi prehrani, nam je učiteljica Zofka naredila dva namaza iz zelenjave, ki smo ju tudi poskusili. Oba sta bila zelo dobra in zdrava, vendar pa je bil zame boljši tisti s papriko.
Vedno imamo med delavnico tudi odmor. Takrat se posladkamo z jabolki in bonboni.
Na koncu programa nam učiteljica vedno prebere pravljico.
Domov pridem vedno zadovoljna in polna lepih vtisov. Zato tudi hitro utonem v spanec. Moji torki so res nekaj posebnega.«

Res je, otroci so zadovoljni, ker si vzamejo starši zanje »za eno muco časa«, vsi pa se vrnejo domov bogatejši za nova znanja, s še večjo ljubeznijo, srečo, da imajo drug drugega.

Naj vam Galerija slik pričara naše skupne trenutke v programu BIPS.

Neva Hvalec, mentorica programa BIPS

Dostopnost