Select Page

MALI PRINC

Vesela sem, da sem knjigo še enkrat prebrala. Najbolj mi je bil všeč odlomek, ko se Mali princ sreča z lisico. Moj naj citat je: “Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.”Knjigo sem nazadnje prebrala že kar nekaj let nazaj in tudi takrat mi je bila všeč. Po eni strani je preprosta, da jo lahko razumejo že otroci, ki si jo seveda po svoje razlagajo. Ko sem jo prebrala sedaj sem jo razumela drugače, bolj globoko. Ob posameznih dialogih, mislih sem se kar malo zamislila in hkrati našla čudovita skrita sporočila, ki jih kot najstnica seveda nisem videla. Predvsem pa gre tukaj za drugačen pogled na svet, ko si strar 18 let in sedaj ko si dvakrat starejši. Mogoče sem se na začetku knjige, kot mama dveh otrok najbolj ustavila ob naslednjih mislih:

– odraslim je trena zmeraj nekaj razlagati
– odrasli sami od sebe nikoli ničesar ne razumejo in otrokom je mučno, če morajo kar naprej nekaj razlagati
– odrasli imajo številke radi. Če jim govorite o kakem svojem prijatelju vas nikoli ne bodo povprašali o bistvenih stvareh. Nikoli ne bodo rekli:
“Kakšen glas pa ima? Katere igre ima najrajši? Ali zbira metulje?”
Hoteli bodo vedeti: “Koliko je star? Koliko bratov ima? Koliko tehta? Ali ima njegov oče kaj pod palcem?” Potem šele mislijo, da vedo kaj o njem.
– otroci morajo z odraslimi precej pretrpeti
– odrasli so pa res čudni

JONATAN LIVINGSTON GALEB

Jonatan Livingston galeb ni bil galeb, ki je živel zato, da je jedel, temveč je živel zato, da je letel.  Jonatan je bil upornik, ki se je uprl obstoječemu načinu življenja in skupinskim normam. Nad njim se je izvajal skupinski pritisk, vendar Jonatan je vztrajal in posledica tega je bila izključitev iz jate. Kljub raočaranju ob izključitvi ni obupal in je nadaljeval z svojim učenjem letenja in ob vsakem uspehu je dobil
potrditev, da je bila njegova pot prava.

Kar nekaj stvari sem zi zapisala ob prebiranju knjige, ki mi je bila zelo všeč.

1.del
– Za večino galebov ni pomembno leteti, temveč jesti – njemu ni bilo pomembnojesti, temveč leteti.
– Naveličanost strah in jeza so krivi, da je galebovo življenje tako kratko.

2. del
– Vprašnje ali je naše življenje še kaj drugega kot jesti, ali bojevati se, ali imeti moč – obstaja še nekaj drugega, čemur pravimo popolnost in namen našega življenja je odkriti to popolnost in jo izčrpati.
– Svoj naslednji svet si izbiramo s tem, česar se naučimo v tem! – Če se ne naučiš ničesar, bo naslednji svet enak sedanjemu, premagovati boš moral prav iste omejitve…
– Da boš letel hitro kot misel, kamor koli bi želel, moraš začeti s spoznanjem, da si že prišel…
– Vedno gre, kadar veš kaj delaš!
– Dokler ne boš znal leteti skozi preteklost in prihodnost je treba delati s časom. Potem boš pripravljen, da začneš vzletati in spoznavati pomen prijaznosti in ljubezni!
– Posvečaj svoje delo ljubezni!
– Najdalj vidi galeb, ki leti najviše!
– Ko so te drugi galebi izvrgli, so prizadeli le sami sebe in nekoč bodo to vedeli, nekoč bodo videli kar vidiš ti. Odpusti jim in pomagaj jim razumeti!
3.del
– Celo tvoje telo od ene konice kril do druge ni nič več kot tvoja misel sama, v obliki, ki jo lahko zlomiš. Zlomi verige svojih misli, pa boš zlomil verige svojega telesa.
– Svobodni smo, da gremo, kamor želimo, in da smo, kar smo.
– Najtežja reč na svetu je prepričati ptiča, da je svoboden in da si to lahko sam dokaže.
– Jato je treba dovolj ljubiti, da se vrneš k njej in ji pomagaš učiti se.
– Sovraštva in zla seveda ne ljubimo. Treba je vaditi, da vidiš pravega galeba, tistega dobrega, ki je v vsakem izmed njih in jim moramo pomagati, da ga vidijo sami v sebi. Na to misim z besedo ljubiti.
– Nikar ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči. Glej s svojim razumevanjem, odkrivaj tisto, kar že veš, pa boš videl, kako je treba leteti.
– Kdor odkrije kaj novega, novo pot, nova spoznanja, se mora navadno odtrgati od množice, kršiti stara pravila in dostikrat premagovati odpor tistih, ki hočejo strati pri starem.
– Ljudje, ki si sami postavljajo pravila, kadar vedo, da imajo prav… ljudje, ki jim je v posebno veselje, če naredijo kaj dobro (tudi če samo zase), ljudje, ki vedo, da je živeti nekaj več kot to, kar lahko vidimo z očesom.

PTIČJA HIŠICA

Ne morem reči, da mi je bila knjiga všeč, napisana je preveč temno in negativno, govori o sovraštvu in ljubezni, o dobrem in zlu v odnosih, o nesreči in usodi človeka. Razumela sem jo kot življenjepis glavne
junakinje Kaline. Spolno nasilje me je v knjigi  presenetilo z vsemi podrobnostmi, ki so bile zapisane. Čeprav so ženske v romanu zapostavljene so druga drugi zavistne, sovražne in si ne pomagajo. Navidezno so moški tisti, ki ženske omejujejo, v resnici se omejujejo (mo) same.

Katka Geršak
Delite s prijateljiShare on Facebook