Select Page

MALI PRINC

Knjigo preberem enkrat na leto, vsakič »najdem« v njej nekaj novega; zdi se mi, da zasledim tisto, kar takrat potrebujem.

če gledam zgodbo kot celoto, me je prevzelo veliko stvari:

–         kako odrasli pozabljamo, da smo bili včasih sami otroci,

–         kako odraslim pomenijo le številke nekaj (lepa hiša ne – stala je 300000 evrov to pa je nekaj),

–         kako včasih odrasli ne želimo razumeti, da so otrokove težave zanj res pomembne, ga želimo na hitro odpraviti,

–         spoznanje malega princa, kako moramo soditi po dejanjih in ne po besedah,

–         kako se nam velikokrat zgodi, da šele ob odhodu/slovesu ugotovimo, da nam je nekdo oz. nekaj pomenilo,

–         da lahko od nekoga zahtevaš le tisto, kar zmore,

–         ugotovitev kralja, da je samemu sebi najtežje soditi,

–         razlaga kače, da je lahko tudi med ljudmi samotno,

–         nauki lisice (le tisto spoznaš, kar udomačiš; kdor hoče videti, mora gledati s srcem; za vedno si odgovoren za tisto, kar udomačiš),

–         besede kretničarja, da nihče ni zadovoljen tam, kjer je,

–         spoznanje malega princa, da lahko imajo ljudje pet tisoč vrtnic v enem vrtu in ne najdejo v njem, kar iščejo… in vendar bi lahko našli v eni sami cvetlici, enem požirku vode…

–         slovo malega princa (sam bo imel 500 milijonov vodnjakov, pisatelj pa 500 milijonov kraguljčkov – oba sta pridobila).

 

GALEB

Tudi Jonatana Livingstona Galeba večkrat prebiram in vedno znova me prevzame njegova vztrajnost, volja, moč, drugačnost. Velikokrat vidim odseve naših življenj v življenju galebov v jati.

Utrinki, ki mi dajo za misliti:

–         kar se je Galeb naučil, je želel deliti z drugimi,

–         vedel je, da zaradi drugačnosti ne bo priljubljen pri ostalih, a je vztrajal,

–         Galeba ni bolela samota, ampak to, da ostala jata ni želela spregledati, se učiti, napredovati,

–         svoj naslednji svet si izbiramo s tem, česar se naučimo v tem; če se ne naučiš ničesar, bo naslednji svet enak sedanjemu, premagovati boš moral prav iste omejitve…,

–         vedno gre, kadar veš, kaj delaš,

–         »dokler ne boš znal leteti skozi preteklost in prihodnost, ti bo sedanjost uhajala«,

–         posvečaj svoje delo ljubezni,

–         » Ne bodi trd z njimi Peter Galeb. Ko so te drugi galebi izvrgli, so prizadeli le sami sebe in nekoč bodo to vedeli, nekoč bodo videli, kar vidiš ti. Odpusti jim in jim pomagaj razumeti.«

–         vse, kar nas omejuje, moramo pustiti ob strani,

–         nihče ni poseben, vsi imamo enake možnosti,

–         umetnost je, da skušamo ovite premagovati po vrsti, potrpežljivo,

–         »Sovraštva in zla ne ljubimo. Treba je vaditi, da vidiš pravega galeba, tistega dobrega, ki je v vsakem izmed njih; in jim pomagati, da ga vidijo sami v sebi. Na to mislim z besedo ljubiti.« (Peter sprašuje Galeba, kako naj ljubi tistega, ki ga skuša ubiti.)

–         »Nikar ne verjemi tistega, kar ti govorijo oči. Kažejo ti samo omejitev. Glej s svojim razumevanjem, odkrivaj tisto, kar že veš, pa boš videl, kako je treba leteti« (zadnje besede Galeba Petru)

 

ALKIMIST

Tudi Alkimista sem že prebrala večkrat. Tudi ta zgodba premore kar nekaj življenjskih resnic, napotkov:

–         tvoja želja je poslanstvo na tem svetu in želja se je rodila v duši stvarstva,

–         ljudje prehitro ugotovijo, kaj je smisel njihovega življenja in morda zato tako zgodaj odnehajo,

–         če zdaj obljubljaš to, česar nimaš, boš izgubil željo, da bi to sploh našel,

–         obstaja govorica onkraj besed, ki jo razumejo vsi

–         vse je le eno,

–         zmeraj moraš vedeti, kaj hočeš,

–         nikoli se ne odpovej sanjam,

–         odločitve so samo začetek nečesa, kar se ima zgoditi,

–         nihče se ne sme bati neznanega, zakaj vsakdo je sposoben ustvariti to, kar si želi in potrebuje,

–         življenje je le trenutek, ki ga živimo,

–         vztrajnost in pogum sta pomembna pri iskanju osebne legende,

–         sipine se z vetrom spreminjajo, a puščava ostaja enaka,

–         skrivnost je v sedanjosti,

–         ljubezen nikdar ne odvrne človeka od osebne legende,

–         ne misli na tisto, kar zapuščaš,

–         učiš se lahko le z dejanji,

–         prisluhni svojemu srcu, zaklad je tam, kjer je srce,

–         najtemnejša je ura, ki ji sledi sončni vzhod,

–         samo ena stvar lahko prepreči, da se sanje ne uresničijo – strah pred neuspehom,

–         »Dušo sveta hranimo sami, zemlja bo slabša ali boljšale toliko kot bomo mi slabši ali boljši«,

–         »Vsakdo, kdorkoli že je in karkoli že počne, igra najpomembnejšo vlogo v Zgodovini sveta. Vendar največkrat tega ne ve.«

Katja Oman

 

Delite s prijateljiShare on Facebook