Select Page

Rok Tadej Brunšek – državni nagrajenec literarnega natečaja Evropa v šoli

klikSC_0276

Podelitev državnih nagrad vsem nagrajencem projekta Evropa v šoli je letos potekala ravno na petek trinajstega. A to za štiri ustvarjalce iz naše šole, Roka Tadeja Brunška, Nino Berkenjačević, Džinito Kadrić in Lizo Tamše, še zdaleč ni bil slab dan. Nasprotno, povabilo na zaključno prireditev, skupaj z vsemi povabljenimi osnovnošolci, ki so bili nagrajeni že na regijskem nivoju, so z veseljem sprejeli.

Iz Velenja smo se pod vodstvom Medobčinske zveze prijateljev Mladine Velenje odpeljali že ob 8. uri in vožnja z avtobusom je bila kot nalašč za nadoknadit pogovore, za katere med tednom kar zmanjkuje časa. Ob prihodu v Ljubljano smo imeli ravno prav časa za skupinsko fotografijo in za ogled razstave vseh nagrajenih del v predverju krasne Festivalne dvorane, nato pa zasedli svoja mesta.

Prireditev je bila kar dolga, saj so podelili vse nagrade tako na literarnem, likovnem, fotografskem in video ter povezovalnem natečaju, med povezovalnim programom pa nam je pel pevec Zlatko. Še posebej nas je navdušila mlada in simpatična povezovalka programa, ki je s svojo radostno energijo pričarala veliko nasmehov na obraze vseh prisotnih.

Vsi iz naše šole pa smo nestrpno pričakovali razglasitev našega državnega nagrajenca Roka Tadeja Brunška, ki je prejel diplomo za uspeh na državnem nivoju, in sicer 2. mesto v literarnem natečaju za svojo pesem Ustvariva še boljši jutri – jaz in ti. V celoti smo jo slišali tudi na podelitvi, za vas pa jo objavljamo na koncu članka.

Iskrene čestitke Roku Tadeju za izjemen uspeh in veliko ustvarjalnega pesniškega duha še naprej – dragi Rok – ustvarjaj še naprej – brez mej!

Čestitamo tudi Nini, Džiniti, Lizi in Vidu, katerih dela so bila izbrana na regijskem nivoju. Galerija slik

Zapisala
Janja Vivoda

USTVARIVA ŠE BOLJŠI JUTRI – JAZ in TI

Včasih komu se zazdi,
pa bodi to zaradi rase, vere, las,
da kdo ne sodi med ljudi,
med nas.

Včasih koga ne zanima,
če v bližini kdo trpi,
in le-tega, da pribežal bi do Rima,
si želi.

Včasih kdo pomislil bi
zaradi brezbrižnega življenja,
da izgnanstvo ne skeli
in da begunec ne čuti hrepenenja,
da videl bi družino,
da bi se vrnil v domovino,
a ne more.

A najde tak se, ki je dober,
ki med mislimi večine
sebi le ostane zvest ter moder
in ne spregleda tuje bolečine,
ko prijatelja nagovori:
»Pomagajva mu!«

Tako nas pesem ta uči,
da svet še blizu ni popolnosti;
ustvariva (še) boljši jutri,
jaz in ti.

(Če preberete zadnji verz vsake kitice, dobite SPOROČILO pesmi.)

Rok Tadej Brunšek

 

Dostopnost