Tretješolci smo komaj dočakali sredo, da smo se odpeljali v Kranjsko Goro in vstopili v skrivnostno Kekčevo deželo. Malce s strahom, a z velikim navdušenjem smo zakorakali mimo številnih pasti in jam.
Potikali smo se po Bedančevi hiši, rešili Mojco in nenadoma naleteli na Bedanca. Marsikomu so se pošteno zatresle hlače, a smo ga pogumno pregnali. Po dvižnem mostu smo se povzpeli v Kosobrinovo hišo in se po drči spustili na tla. Na gugalnici smo uzrli Kekca, ki nas je po podzemnem rovu odpeljal do svoje skrivnostne hiše. Nazadnje smo se ustavili pri teti Pehti, ki nam je postregla s kruhom za korajžo in zeliščnim čajem. Ugotovili smo, da je lahko prav prijazna in dobrovoljna, predvsem pa polna znanja o čarobnih zdravilnih napitkih. Ko nas je »Bedanc bus« popeljal nazaj do našega avtobusa, smo navdušeno podoživljali nepozabno deželo, ki se nahaja v osrčju gora. Oglejte si še Galerijo slik.
Učiteljice in učenci 3. r
