Učenci 1. a so spoznali Franceta Prešerna

Učenci 1. a so spoznali Franceta Prešerna ob zgodbi in slikanici O dečku, ki je pisal pesmi. Naučili so se njegovo pesem Lipica ter postali pravi mali umetniki, ko so upodabljali njegov portret. 

Ali res lahko celice vidimo le pod mikroskopom?

Šestošolci so dokazali, da so celice pravzaprav precej velike, pisane, iz različnih materialov in, ne boste verjeli, nekatere celo užitne.

Seveda govorimo o modelih rastinskih in živalskih celic, ki so jih pri naravoslovju na daljavo izdelovali učenci. Pri poučevanju naravoslovnih predmetov smo postavljeni pred mnoge izzive, saj doma nimamo na voljo mikroskopov, laboratorijske opreme, modelov in ustreznih snovi. Vendar se z malo domišljije in dobro voljo lahko naredijo neverjetne stvari. In to so dokazali učenci šestih razredov.

 Ker pri spoznavanju zgradbe rastlinske in živalske celice nismo imeli na voljo ustrezne opreme, smo staknili glave in se dogovorili, da modele celic izdelajo kar doma.  V  šoli bomo nato vse preverili še z mikroskopi. Dogovorili smo se o kriterijih, po katerih mora biti model celice izdelan (velikost modela, 3D, odpadni material, legenda), določili datum izdelave in se veselo lotili dela. Ob dogovorjenem času so učenci svoje izdelke fotografirali in fotografije oddali preko Teamsov. Pri uri naravoslovja pa so jih, razdeljeni v sobe, medvrstniško vrednotili po prej določenih kriterijih.

In kaj so o svoji izkušnji povedali šestošolci:

Delo se mi je zdelo zanimivo, ustvarjalno. Pomagala mi je mama. Naučila sem se dele celic in njihove naloge.
Eva, 6. a

Delati model celice je bilo zelo zanimivo in kar zapleteno. Malo so mi pomagali tudi starši. Moral sem kar precej pomisliti, kako bi sestavil model.

Matevž, 6. b

Izdelovanje celice je bilo zame poučno in zabavno. Bolj sem si zapomnil dele celic. Ocenjevanje celic mi je bilo všeč, ker sem ju lepo izdelal.

Tian, 6. b

Pri izdelovanju celice sem se imel zelo lepo, veliko sem pa tudi izvedel. Zanimivo je to, da sva z očetom prišla skupaj do ideje in mi je malo pomagal pri delu z olfa nožem. Spoznal sem tudi vse gradbene enote, tako živalske kot tudi rastlinske celice. Živalska je bila zelo preprosta, rastlinska pa malo bolj zapletena. Ko sem izdelal obe celici, sem šele ugotovil, kako je zgrajena vsaka celica in kako je navsezadnje zgrajena naša človeška celica. Ta naloga mi je bila res všeč, še posebej zadnji del ocenjevanje po skupinah. Vesel pa sem tudi, da sem dobil vse možne točke.

​Teodor, 6. b

Izdelovanje celice se mi je zdelo zelo poučno in hkrati zelo zabavno. Pomagalo mi je, da sem se naučila vse o celici.

Pavlina, 6. c

Pri izdelovanju celice sem se precej naučila in sedaj jo bolj razumem. Pri ocenjevanju sem se zabavala.

Tinkara, 6. c

POP ART- France PREŠEREN – 5. c

V drugi polovici prejšnjega stoletja so se v Veliki Britaniji in Ameriki umetniki začeli ukvarjati s pop artom. Njihov  namen je bil, da bi umetnost s svetlimi živahnimi barvami in zanimivimi teksturami približali gledalcem. In tako smo storili tudi mi ter v tej tehniki  napravili portret našega največjega pesnika. Galerija slik.

Razredničarka: Marija Ostovršnik Lilija

Pop ART in četrtošolci

Kaj sploh je pop art? Umetniki so želeli umetnost približati vsem ljudem, tako da bi vsi lahko uživali v njej.  Inspiracijo so imeli v oglaševanju, humorističnih stripih, reklamah.  Za pop art je značilno, da je poln barv, svetlobe, živahnosti, veselja.

Poglejte si, kako je uspelo četrtošolcem združiti Prešerna in pop art.

Nekateri učenci pa so se poigrali z lepljenko in Prešerna predstavili na ta način. Galerija slik.

Slovenski kulturni praznik

»Učenci predmetne stopnje smo petkove ure slovenščine namenili slovenskemu kulturnemu prazniku. Pisanje pisem, pesmi, tekmovanje na kvizih o poznavanju slovenskih pesnikov, razmišljanje o kulturi (in njenem delu, bontonu), Prešernovih nagradah … vse to je bil uvod v praznični ponedeljek, ko smo se tudi doma pogovorili o pomenu Prešernovega dneva.«