Za konec naj vam zaupamo, da smo tudi letošnje šolsko leto uživale ob branju knjig, naših pogovorih, nepogrešljivem “čajčku”, našem druženju. Prepričane smo, da bo tudi drugo leto tako.
Odhajamo na zaslužene počitnice, seveda s knjigo v roki!
Bralni pozdrav! 
Ivana, Meta, Urška, Mirjam, Katka, Katja
Untitled document
JEROME D. SALINGER
VARUH MLADE RŽI
Holdena, ki je pripovedovalec romana Varuha mlade rži, vržejo iz šole in preden gre domov preživi dva dneva v domačem New Yorku . spotoma ga doletijo dožietja in spoznanja o svetu. Holdenn je predstavnik družbe in hkrati upornik proti njej. Je neprilagojen. Za razliko od skorajda vseh sošolcev ne gleda športne tekme, verbalno pretirava, je pretirano senzibilen, laže. Holdenova pripoved ne pripoveduje resničnosti, ampak njegovo videnje resničnosti. Ne more se sprijazniti z bratovo smrtjo.
Njegova oporna točka ja sestra Phoebe, zaradi katere si na koncu premisli, da biu odšel za vedno. Ostal bo doma in morda celo odrasel.
METKA HUDOURNIK
Untitled document
J. D. Salinger, Varuh mlade rži
Holdnov strah pred spremembami
Strah pred spremembami je vse človeški in star verjetno toliko, kot je staro človeštvo samo. Sprememb se najverjetneje bojimo prav zaradi njih samih, zaradi sprememb torej, ki bi jih utegnile prinesti v naša življenja: v naše počutje, v ugodje vsakodnevne rutine, v naše odnose z najbližjimi, prijatelji in sodelavci. Po drugi strani so spremembe prav gotovo potrebne. Z njihovo pomočjo lahko uredimo tisto, kar v našem življenju ni dobro, in naredimo kakovosten korak naprej. Izjemni posamezniki pa so s premagovanjem lastnega strahu pred spremembami in razbijanjem predsodkov drugih pred njimi nič manj kot omogočili razvoj in napredek človeštva.
Ali je Holdna strah sprememb? Kljub dejstvu, da je Holden izrazit individualist, je več kot očitno, da ga s človeško družbo veže vsaj ta univerzalni strah. V čem se kaže Holdnov strah pred spremembami? Večina njegovega razmišljanja se napaja ob dogodkih in osebah iz preteklosti in razen malenkostne izjeme v zadnjem poglavju Holden o prihodnosti sploh ne razmišlja. Holden živi v udobni in dobro znani preteklosti in ga je strah prihodnosti, ki bo zaradi situacije, v kateri se je znašel, morala nujno biti drugačna. V preteklosti ne živijo samo D. B., Phoebe, Jane in gospod Antolini, ampak tudi ljubljeni Allie, ki ga v prihodnosti ne bo. Jane je naslednji dokaz Holdnovega strahu pred spremembami. Holdnu očitno veliko pomeni in ga nanjo vežejo nepozabni spomini; njegovo odlašanje telefonskega klica skozi roman zato postaja že skoraj nevzdržno. In spet zato, ker ga skrbi, da bi se Jane utegnila spremeniti, on pa izgubiti spomin na prijetno epizodo iz svoje preteklosti. Holdnov strah pred spremembami dokazuje tudi njegova skrb za račke iz parka. Če bo pozimi za račke lepo poskrbljeno, potem bodo te spomladi spet na svojem ribniku in krog, v katerem ni prostora za bistvene spremembe, bo sklenjen. Morda lahko njegov strah pred spremembami opazujemo tudi v navdušenju nad nunama. Že po definiciji so velike spremembe v življenju nun skoraj nemogoče, poleg tega so nune del sistema rimo katoliške cerkve, ene najbolj okostenelih institucij na svetu. In nazadnje morda še tale misel. Holden si s svojim vedenjem na vso moč prizadeva dokazati, da se je s spremembami, ki jih zahteva prehod otroka v moža, spopadel zelo suvereno. A bolj kot poskuša biti odrasel, bolj je očitno, da ga je »odraslosti« in sprememb, ki jih ta prinaša, v resnici na smrt strah.
Ali bo Holdnu svoj strah uspelo premagati? Roman se konča tako, da avtor na to vprašanje ne odgovori. Morda si razplet lahko »napišemo« v skladu s svojimi lastnimi nazori in izkušnjami. Zakaj torej ne biti optimističen in drzno pričakovati, da bo Holdnu uspelo uvideti nujnost sprememb v lastnem življenju? In celo še drzneje upati, da bo njegova izkušnja spremembe potrdila misel starih Rimljanov: Variatio delectat?
IVANA ŠIKONJA
Untitled document
JEROME D. SALINGER: VARUH MLADE RŽI
Pripoved o fantu, ki so ga izključili iz šole (ne prve) – kako preživlja svoje dneve do vrnitve domov.
Holden je najstnik, ki je nezadovoljen sam s seboj in z okolico. Ogromno stvari na tem svetu mu preseda. Išče se – a se še ne najde. Na trenutke je najbolj pameten, na trenutke realen in se zaveda, da bi moral ravnati drugače, da bi moral spremeniti svoja dejanja, a za to ne najde ne volje, ne moči. Beži pred vsemi in pred sabo.
Tako kot marsikateri današnji najstnik. Nekaterim uspe ob pomoči družine, verjamem, da je tudi Holdnu.
Jezik je najstniški, poln pretiravanja, presežkov; težko berljiv, če se ne vživiš v najstnika in si skušaš priklicati v spomin, kakšni so bili naši pogovori, naša stališča na svet. Če ti to uspe, potem lahko konec koncev razumeš Holdna, a na koncu si rečeš: »Hvala bogu, da smo prerasli ta leta.«
Svetovanje, usmerjanje mladostnikov je težavno delo in velikokrat neuspešno, kajti to je obdobje, ko so oni »vladarji sveta«-vsaj tako si mislijo. A k sreči ta leta minejo in večina najstnikov pade na realna tla in zaživijo v realnem svetu.
KATJA PRISTUŠEK
HANS HELLMUT KIRST: POVOJNI ZMAGOVALEC
Zgodba pripoveduje o dveh nemških vojakih, ki sta se vrnila iz sovjetskega vojnega ujetništva v Sibiriji. Tam sta preživela svoja najhujša leta, ves čas sta borila za preživetje. Naučila sta se marsikatere zvijače, ki sta jo kasneje spretno uporabila po svoji vrnitvi v domači kraj.
Oba junaka žene maščevanje, želja po moči, nadvladi. Za to sta pripravljena narediti tudi veliko umazanih dejanj. Za dosego cilja sta pripravljena iti preko trupel.
Lahkotno branje, mogoče pisatelj prevečkrat in prepodrobno opisuje določene detajle zgodbe. (To je le moje mnenje.)
Knjiga o maščevanju, egoizmu, spletkah, podkupovanju; o ljudeh, ki bi za denar naredili vse…
Sprašujem se, kakšni so ti ljudje. Prazni, osamljeni, nesrečni, nezadovoljni sami s seboj, povzročajo trpljenje sebi in drugim.
Žal je tudi danes veliko podobnih ljudi in situacij, ki ženejo sebe in druge v propad.
KATJA PRISTUŠEK