Drugo skupno srečanje prostovoljcev je bilo znova živahno in posebno – osebno! Poleg novih povezovalnih iger v uvodu, kjer smo se preizkusili v natančnosti opazovanja in zaznavanja drug drugega, je sledila predstavitev Dnevnikov prostovoljnega dela. Vsak prostovoljec je predstavil en dan Dnevnika, povedal, kdaj ga piše in kako mu pomaga pri spoznavanju sebe, načrtovanju dela, razreševanju morebitnih vprašanj, dilem ipd. Nekateri prostovoljci so ga prepoznali kot bolj drugi kot manj koristnega.
Dajana in Aljaž sta povedala, da ga pišeta redno, po vsakem srečanju, včasih doma, včasih v šoli. Teja ga povečini piše doma, vzame ji približno deset minut, prav tako Tim in Amina. Neža ga je na začetku pisala redno, sedaj je pisanje malo opustila. Alja ga rada piše v posebni senzorični sobi na CVIU, tam, kjer opravlja prostovoljstvo. Sara Dnevnik izkoristi tudi za to, da v njem načrtuje naslednjo uro z učencema, ki jima pomaga pri izboljšanju branja, vanj zapisuje tudi svoja občutja.
Srečanje smo zaključili z odgovarjanjem na vprašanja in podelitvijo svetlih trenutkov v prostovoljstvu (enega vam zaupamo – Aljaž nam je povedal utrinek iz dneva, kako ga je en otrok, ko je želel iti iz igralnice in se posloviti, prijel za nogo, se ga oklenil in ga prosil, naj še ne gre. Aljaž je kar nekaj časa potreboval, da mu je ljubeče pojasnil, da ne gre za zmeraj, ampak da pride znova naslednjič.). Nato smo izpolnili še počutjegram in se znova vsi navdušeni preizkusili v zaključni igri Ujemi palec.
Znova se vidimo 8. marca, več iz drugega srečanja pa najdete v Galeriji slik.
Janja Vivoda, koordinatorica prostovoljnega dela
