Letos je bil valentinov nabiralnik na razpolago kar rekordnih štirinajst dni. Koliko prisrčnih, lepih pisemc in drobnih pozornosti se je v njem nabralo, kateri valentinovi pismonoše so se letos trudili po najboljših močeh, da so dostavili vse valentinove pošiljke, kako je potekala celotna »akcija« in kakšne so bile ostale letošnje posebnosti, pa si lahko ogledate v edinstveni fotoreportaži.
Prvo srečanje je bilo predstavitveno in predvsem – delavno. Pogovorili smo se o značilnostih dobrega pismonoše, o potrebni opremi, o zanimivostih iz preteklih let in se ob glasbi in prijetnem vzdušju lotili izdelave valentinove kape in torbe.
Na drugem srečanju je vsak izmed letošnjih valentinovih izbrancev pokazal, kako mu je uspelo izdelati valentinovo opremo in nekateri so poželi velikanske aplavze. Skupaj smo ponovili značilnosti dobrega pismonoše in komaj čakali, da izvemo, kakšen je valentinov pozdrav. Vsak je dobil lepo oblikovan listič s pozdravom, nato pa smo imeli kakšnih deset minut časa, da smo si zamislili, kako bomo izpeljali naš nastop pred razredom.
Kdor je želel, se je potem preizkusil pred ostalimi pismonoši in odigral svoj nastop, kakor da bi bil že v razredu.
Spomniti se je moral na
prijaznost pri pozdravu in odhodu,
natančnost razdeljevanja pisem,
na to, da je imena in priimke naslovnikov bral glasno in razločno,
da se mu ni mudilo,
da je vedel, kaj narediti, če naslovnika ni v šoli,
in najvažnejše – da je z veseljem opravljal svoje delo!
Ker smo ob vsem neznansko uživali, drug drugega podpirali in komentirali nastope, smo pozabili zabeležiti utrinke iz našega drugega srečanja, ki smo ga zaključili z velik žrebom. Vsak si je en oddelek, kateremu bo razdelil pošto, izbral sam, drugega pa izžrebal.
Potem smo že vsi nestrpno čakali 14. februar, nekateri prostovoljci pa so rokave zavihali že večer prej, saj je bilo potrebno pošto še razvrstiti po oddelkih in…
…še prej prenesti velik valentinov nabiralnik na valentinovo pošto, ki se je nahajala čisto na vrhu šole.
Najprej po rdečih stopnicah…
…okrog dveh vogalov in preko modrih stopnic,…
…ki jim ni in ni bilo konca in so se nam kolena že pošteno tresla…
…vse do valentinove pošte, kjer je valentinov nabiralnik še zadnjič zajel sapo pred odkritjem vsega, kar je nosil v sebi.
Uuuuuuuuuf, koliko pošte!!!
Najprej smo se skupaj dogovorili, kako bomo razvrščali pošto. Posebej smo določili, kje se bo zbirala pošta, ki je ne bomo znali razporediti bodisi zaradi pomanjkljivih podatkov o naslovniku bodisi brez ustreznih ovojnic ipd. Nato so Urška, Jure, Ines, Kaja (na fotografiji) in ostali najprej označili svoja zbirna mesta in prilepili srčke, ki so označevali njihove oddelke.
Iiiiiiin…….velika akcija razvrščanja se je lahko pričelaaaaaa!!!
Bilo je veliko čudovito izdelanih pisemskih ovojnic in nekatere posebej zanimive in izvirne smo tudi fotografirali.
Vsak je pokazal še na svojo najlepšo, nato pa smo jih vrnili v kupčke posameznih razredov in…
…se lotili še štetja vse pošte. Rekord je dosegel 9.C razred, s kar 74 prejetimi valentinovimi pismi, vseh pravilno odposlanih pa je bilo 837!
Po dveh urah razporejanja pošte so nam čokoladni srčki prišli še kako prav, valentinova spominska pisala pa smo skrbno shranili do prihodnjega dne, do pete šolske ure, ko…
…smo se vsi zbrali na valentinovi pošti,……si nadeli opremo,……napolnili valentinove torbe s pošto oddelka, ponovili valentinov pozdrav……nato pa……nestrpno čakali, kdaj bo konec valentinovega radia in se bomo končno lahko podali vsem radostim in izzivom pismonošarskega poklica naproti.
Še zadnji skupni pozdrav vseh letošnjih pismonoš – Janje Skarlovnik, Domna Oštirja, Žana Jagodiča, Ines Založnik, Urške Kuzman, Jureta Vasleta, Aljaža Komarja, Kaje Osrečki, Matije Marinška, Klementine Kortnik, Sare Štruklec, Tjaše Ocvirk in Klemna Ojsterška: »ZMOOOOOREMO!«
