Tod Strasser: VAL
Srednješolski profesor poučuje zgodovino z drugačnimi metodami, saj želi da dijaki izkustveno doživljajo dogodke iz preteklosti.
Prikaže jim film o nacističnih taboriščih v Nemčiji. Film je na dijakih pustil sledi (močan vtis). Spraševali so se, kako je lahko peščica ljudi pobila in mučila toliko ljudi, ostali Nemci pa za to sploh niso vedeli (baje). Profesor jim je odgovoril, da so bili ostali prestrašeni in ustrahovani. Dijaki so dejali, da se oni že ne bi pustili ustrahovati in bi se uprli. Dijakinja Laurie je razmišljala globlje: » Saj imajo svoje oči in pamet in nihče ne uboga kar tako ukazov.«
Profesor se je odločil, da bo dijakom ponudil možnost, da bodo na lastni koži občutili, kako so ravnali in občutili ljudje v nacistični Nemčiji.
Naslednji dan je na tablo napisal » v disciplini je moč«. Postavil je nekaj novih pravil, katere so dijaki takoj sprejeli, saj jih je drugačnost poteka ure pritegnila. Po uri so ugotovili, da so bili več kot razred, bili so eno-enota. Vsi so občutili »moč«. Vse je prevzel občutek povezanosti, pripadnosti skupine. Profesor je bil zadovoljen, zdelo se mu je, da so že dalj časa čakali na nekaj podobnega (postavitev mej je dobro, ukazov, ne). Priznal si je, da je stvar pritegnila tudi njega. Ženi je razlagal, da je dijakom všeč, da nekdo odloča namesto njih. (Pomagati do odločitve, da, a odločitev je na posamezniku) Ugotovil je, da je stvar nalezljiva. Žena je upala, da ve, kaj dela.
Drugi dan je dodal na tablo besedo »skupnost«. Razlagal je, da je skupnost vez med ljudmi, ki si prizadevajo doseči isti cilj. Gre za občutek, da si del nečesa pomembnejšega od samega sebe. (Lepo, da si del skupine, vendar v prvi vrsti naj bi ostal zvest samemu sebi.) Njihovi gesli sta se glasili » V disciplini je moč, v skupnosti je moč«; nadeli so si še simbol kroga z obrisom vala in dodali pozdrav val, ter vsak je dobil člansko izkaznico. Val simbolizira spremembe. Nova skupnost se je imenovala Val.
Določil je tudi reditelje, ki bodo poročali, če bo kdo kršil pravila Vala.
Dijaki so čutili moč in enotnost. Nekateri so povedali, da je prvič, da čutijo pripadnost nekomu (žalostno, kaj pa pripadnost družine). Dijakom je bilo všeč, da ni bilo tekmovalnosti, da so bili vsi enaki. (žal oz. k sreči nismo vsi enaki, potrebno je sprejemanje drugačnosti) Največja sprememba v razredu je bil razredni »zguba«, v Valu se je našel , bil je enak vsem, vsi so ga kar na enkrat opazili, sprejeli.
Laurei je doma povedala o spremembah, njeni materi vsa stvar ni bila preveč všeč, bila je mnenja, da profesor manipulira z dijaki.(upravičena skrb matere) Vendar ji je hči dejala, da to nič kaj takega, da je fino, da te je kar potegnilo zraven, da si kar čutil energijo, ki se je nabirala okoli dijakov.
Čez nekaj dni, Laurie ni bila več tako navdušena nad Valom, nekaj jo je motilo. Vsi v razredu so slepo sledili profesorju. (psihoza množic)
Čez čas dobi Laurie v roke pismo o grožnji nekemu dijaku, ki se ni želel pridružiti Valu. Sedaj je prepričana, da Val ni to, kar bi si človek želel (če si član, je dobro, če ne pa gorje tistemu, ki ni…). Žal je ena redkih, ki spozna, da je stvar šla predaleč. Skuša opozoriti sošolce, vendar so zaslepljeni, ne vidijo pasti, ne razmišljajo s svojo glavo. Nekateri ji celo oponašajo, da sedaj ni več najboljša in da jo to moti in ne Val.
Laurie se odloči, da bo v šolskem glasilu objavila vse o Valu, tudi grožnje, o tem, kako je vse obsedel, da je šla stvar predaleč. Dekle pride do spoznanja, da v Valu vsi mislijo, da so enaki, ne vidijo pa, da jim jemljejo pravico do samostojnega razmišljanja (žalostno, da je deklica edina, ki spozna, da je šlo vse predaleč, še profesor tega ne vidi oz. ne želi videti, kot da bi mu bila všeč vloga »diktatorja«).
Ko je glasilo izšlo, je tudi profesor »spregledal«, zaveda se, da je za vse kriv sam, da bo moral prevzeti odgovornost.
David, Laurien fant jo želi prepričati, da naj neha pisati proti Valu, ker ga ne želi poslušati, uporabi silo (kaplja čez rob), vendar se v trenutku zave napake, zave se, da se je znesel nad dekletom v imenu Vala, ki naj ne bi nikomur naredil nič slabega.
Profesorjeva žena skuša moža prepričati, da je čas, da zaključi z Valom, da s tem reši sebe in otroke in njo. Obljubi ji, da bo naslednji dan končal kar je začel, vendar želi to narediti na način, da se bodo dijaki iz tega kaj naučili.
Isti večer obiščeta profesorja Laurie in David in ga prosita, da konča z Valom. Obljubi jima, da bo, vendar mu morata zaupati, da bo končal na svoj način.
Profesor spozna, da je poskus uspel; dva izmed dijakov sta na svoji koži že občutila moč psihoze množic, ostali pa še bodo, ko bo prihodnjega dne končal na svoj način. Sedaj je njegova naloga, da dijakom preda pomembno sporočilo, da se morajo naučiti misliti svojo glavo in ne smejo nikomur slepo slediti, da morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja, da ne smejo dovoliti, da bi skupinska volja posegla v njihove pravice.
Profesor skliče zborovanje Vala pod pretvezo, da bo člane nagovoril njihov vodja. Sprašuje se, če je ljudem prirojeno, da iščejo svojega vodjo. Množici dijakov pokaže sliko Hitlerja, jim pove, da ni nobenega Vala, vodje, če bi bil, bi bil to Hitler. Dijake primerja z mladimi nacisti, ki so mislili, da so nekaj več. Opozori jih, naj spregledajo, kam jih je to »prineslo«.
Dijaki spoznajo svojo zmoto.
Opombe:
Profesor je z dijaki ravnal neetično, ni jim povedal cilja poskusa, ni rekel, da lahko izstopijo, če bodo čutili nelagodje, z njimi je ravnal kot z odraslimi, sam pa je ravnal otročje, neodgovorno.
Žena je prepričevala profesorja, naj konča z Valom zaradi svojega ugleda, poklica – preračunljivost.
Če bi profesor odkrival dalje, bi videl, da vodja ljubi vse enako, a vendar od vseh najbolj ljubi sebe.
Spomnila sem se na psihozo množic na npr. nogometnih tekmah – tudi to ni dobro, pa vseeno podpiramo (podpirajo) nogomet, navijače, čeprav gre velikokrat stvar predaleč…
KATJA PRISTUŠEK
