Eric-Emmanuel Schmitt: OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM
Oskar je fant, ki ima raka. Čas v bolnišnici mu krajša gospa v rožnatem, ki je tudi edina, ki ga razume in sliši. Predlaga mu, naj piše Bogu. Fant se sprašuje, čemu bi mu pisal. Roza mu odgovarja, da vsakič, ko bo verjel vanj, ga bo nekoliko več in če bo vztrajal, bo na koncu obstajal v celoti.
Roza mu tudi pravi:«Zaupaj mu svoje misli. Misli, ki jih ne izrečeš, so ti v breme, oklepajo te, delajo te težkega, te hromijo, jemljejo mesto novim idejam in te zastrupljajo. Lahko ga tudi prosiš, vendar ne za stvari, temveč npr. za pogum, potrpežljivost, razodetje..«
Skuša mu predstaviti, kako močna je volja naših misli. Ni nujno, da Bog predstavlja Boga, vsak verjame v svojega boga.
Oskar svoja starša sovraži, ima ju za strahopetca, ki sta zbežala ob grozni novici. Roza mu razlaga, da ga imata starša rada, da se ne bojita njega ampak njegove bolezni. Starša sta hvaležna Rozi, čez čas ju tudi sin sprejme.
Mamka Roza Oskarju predlaga, da bo vsak dan zanj pomenil eno leto. Fantu je zamisel všeč.
Vsako fantovo pismo predstavlja eno obdobje v njegovem življenju. V vsakem pismu lahko odkrijemo nekaj življenjskih resnic oz. napotkov za življenje, ki mu jih daje mamka Roza:«
- Telesno bolečino prestajamo, duševno si izberemo.
- Ob misli na smrt ti ni treba trpeti bolečine, saj ne veš kakšna je. Vse je odvisno od tebe.
- Ljudje se bojijo smrti, ker jih je strah neznanega. Treba je zaupati, to ti olajša tudi telesno bolečino.
- Življenje nam je na posojo, a to ugotovimo šele v starosti; prej ga podcenjujemo, kasneje se trudimo, da bi ga bili vredni.«
Vrstice vredne našega časa. Hvala za vse mamke Roze in podobne iskrene ljudi.
Katja Pristušek
