V petek, 28. septembra, smo se učenci, ki smo obiskovali izbirni predmet kemija v okolju, odpravili na Slivniško Pohorje, na tridnevne raziskovalne počitnice.
Kmalu po tem ko smo prispeli v Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Planinka, smo se z avtobusom že odpeljali nazaj v Maribor na Noč znanstvenikov. Naredili smo ogromno zanimivih poskusov, se naučili veliko novega in že zbirali predloge za nadaljevanje šolanja. Na različnih delavnicah smo lahko dobili svoje prstne odtise, mikroskopirali različne vzorce vode in ustvarjali s kovino.
Ob prihodu nazaj v dom se je že zmračilo, zato smo se odpravili na nočni pohod. Nekatere je bilo zaradi teme nekoliko strah, zato smo jih z veseljem še dodatno strašili. Strašenju prestrašenih učenk, pa tudi nekaj učencev, so se kmalu pridružili tudi učitelji. Vsi smo bili že zelo utrujeni, a bilo je zelo zabavno. V sobah smo kljub klepetali še pozno v noč.
Seveda je bilo naslednje jutro prebujanje najtežja stvar na svetu.
Po zajtrku smo se razdelili na dve skupini, ki sta se popoldne izmenjali, tako smo vsi prišli na vrsto. Naša skupina je dopoldne odšla v gozd, kjer smo po ozkih poteh prišli do majhnega potoka. Ste že slišali za rek ‘Voda gre čez sedem kamnov in se očisti’? Prav to smo naredlili tudi mi. Na leseno desko smo iz potoka prenesli kamne, kamenčke, pesek in blato, nato pa v steklenico zajeli vodo, ki smo jo zmešali z zemljo. Zmes smo nato polili na vrhu rahlo nagnjene deske, spodaj pa smo ‘prečiščeno’ vodo zajeli s kozarcem. Razlika je bila opazna in rek smo razglasili za resničen. Nato smo izmerili še temperaturo potoka in zraka. Temperatura vode je bila rekordnih 10 stopinj celzija, temperatura zraka pa je imela 8 stopinj več. Povprečna hitrost predmeta, ki je potoval po vodi, je bila 0,55 metrov na sekundo. Ocenili smo, da ima potok hiter tok in mrzlo vodo, zato smo sklepali, da ni bil onesnažen, a iz naših pridobljenih podatkov tega nismo mogli zagotovo vedeti.
Medtem pa se je druga skupina odpravila do prekrasnega slapa, ki so ga vsi veselo fotografirali. Sončni žarki so se odbijali od padajoče vode in razgled je bil neverjeten. Pot so nato nadaljevali do potoka, kjer so v vodi iskali različne žuželke ter jih prepoznavali s pomočjo fotografij. Našli so ličinko enodnevnice, ličinko vrbnice, potočno postranico in še veliko drugih žuželk. Seveda smo vsi po končanem delu pospravili za sabo in vse vrnili v prvotno stanje, saj smo navsezadnje v gozdovih le obiskovalci.
Ko se je stemnilo, smo zakurili pravi taborni ogenj ter se posladkali s pečenimi penicami ter jabolki. Večer nam je polepšala tudi kitara, na katero je igral eden izmed učencev. Malo smo tudi prepevali. Misliva, da nam je šlo kar dobro.
Ker je bil praktični del pouka že za nami, smo naslednji, zadnji dan imeli, v učilnici v najvišjem nadstropju doma še teoretični del. Po skupinah smo že doma pripravili predstavitve, tam pa smo izvedli še govorne nastope. Malo treme je bilo prisotne, a smo jo uspešno premagali.
Nato smo se prestavili v učilnico z 9 delavnicami. Pri vsaki smo delali z enim vzorcem vode iz potoka in z enim vzorcem vode iz šolskega akvarija. Določali smo količino amonija, nitratov, nitritov, fosfatov, železa in kisika v vzorcih ter odčitali pH vrednost ter karbonatno trdoto vode. Samo za informacijo; pH lestvica določa jakost kislin in baz. Vzorec vode iz potoka je imel pH 7, kar je nevtralno, vzorec vode iz akvarija pa 6,5, kar je že rahlo kislo. Med primerjanjem različnih vrednosti smo prišli do ugotovitve, da je akvarijska voda bolj onesnažena od vode iz potoka.
Da ne boste mislili, da med vsem delom nismo imeli časa za obroke; Morava izpostaviti, da je bilo od vsega najpomembnejše, da je bila hrana res dobra.
V teh treh dneh izolacije v naravi smo se res veliko naučili, ker pa smo vse počeli na zabaven način, si bomo vse še toliko bolj zapomnili. Nepozabno druženje v naravi ter novi podatki, povezani z zanimivimi resničnimi primeri, nam bodo še dolgo ostali v spominu.
Oglejte si še Galerijo slik.
Monika Sušec & Tea Zaverla, 9.c
