Dragi devetošolci, cenjeni kolegi in kolegice, spoštovani starši…
Tone Pavček je v svojih pripovedih večkrat poudarjal – »Sreča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi«. In vaše in naše življenje je bilo zagotovo v teh letih šolanja polno take sreče. Velikani uma in ustvarjalnosti, ki so morda v teh časih prečkali vaše in naše poti, so vam zagotovo odprli pogled čez široko obzorje in tja gor v višine znanja in humanosti.
Vaši posamični in skupni spomini na leta osnovne šole so se strnili v obsežen zapis, a vedite, še kar nekaj let bodo vreli novi in novi na plan.
V teh zadnjih dneh sem veliko premišljeval, kaj bi vam svetoval ob letošnjem nekoliko drugačnem zaključku šolskega leta… če bi me morda vprašali za smer, po kateri hoditi v prihodnje…. Pa bi bilo morda z nasveti težko. Zagotovo pa bi bil pravi odgovor: po tisti, ki jo sami občutite za svojo. Seveda ni poti brez trnja. Vendar proti obupu pomaga le želja, kar strast morda, po ustvarjalnosti, garanju kot načinu življenja za oblikovanje lastnega sistema vrednot, ki deluje kot jekleni oklep – udarci manj bolijo, zalučano blato odpade, še medalje zdrsnejo.
Vedite pa še nekaj, naš največji sovražnik je težnja po zapiranju v svoje obzidje. Vsak zaprt sistem se izrodi. Življenjsko potrebujemo mednarodni meter. Odprite okna in vrata, naj bo prepih, ki bo zrak osvežil. Tisto, kar ima težo, bo ostalo – ono drugo, namišljeno, brez resnične teže, naj odpihne veter. V takšni svežini bo manj možnosti za napihovanje, spletkarjenje, pljuvanje na vse, kar štrli iz povprečja.
Zato dragi devetošolci, kaj pojdite v svet, a doma vam bodo vaši starši zagotovo priskrbeli takšne razmere, da se boste vedno radi vračali domov, bogatili naše znanje in širili obzorje.
In če zaključim s srečo – bodite sami svoje sreče kovač…
Bistveno je biti optimist, in verjeti, da je vse dobro dosegljivo, da do vsega, prav vsega lahko tlakujemo pot, le poiskati jo je treba. In začeti takoj s prvim korakom. Ni pomembno, kako majhen je ta korak, pa da je do cilja še daleč …. le da je vaš korak v pravi smeri. Pa nič zato, če so vmes tudi padci – tisti padci, iz katerih se hitro poberemo, so bistveni za vašo življenjsko silo, za močno osebnost.
Prav nazadnje pa še stara življenjska modrost … Vsak dan je srečen, če ga srečnega narediš!
Zdenko Gorišek