Film, ki smo si ga ogledali, je delo režiserja Martina Turka, ki je tudi napisal scenarij.
Film je bil prvič predvajan 23. oktobra leta 2019 in je celovečerni film. Spada med dramske filme. Dobil je tudi dve nagradi, in sicer nagrado vesna za najboljši igrani celovečerec in nagrado za najlepšo fotografijo, katero si nedvomno zasluži.
Zgodba govori o dveh bratih, ki sta vedno znova na robu zakona, mati Alma pa nima nadzora nad njima. Kljub temu da Klemen, mlajši brat, trenira tenis, se vedno znova predaja alkoholu in neposlušnosti.
Film nam prikaže Petrov zaton. Po spoznanju dekleta se mu poslabša uspeh v šoli. Ampak kljub temu se odloči, da odide študirat v Nemčijo s svojo izbranko. Klemnu to seveda ni všeč, a čeprav poskuša to preprečiti na vse mogoče načine, se zgodi neizogibno.
Meni osebno film ni bil všeč, kajti ni se mi zdel smiselno povezan. Šele na koncu sem začutil neko zgodbo, ki pa jo scenarist ni dovolj dobro razvil. Pogodu mi tudi ni bila tišina v filmu, ki jo je bilo preveč. Menim, da je filmu manjkal dogodek, ki bi gledalce pritegnil k bolj dovzetnemu gledanju le-tega.
Ampak kljub vsemu je film pustil nekaj pozitivnih učinkov. Spoznali smo skrito povezanost med bratoma, ki se je po mojem mnenju še sama nista zavedala. Prav tako smo videli veliko lepih posnetkov in kot sem že rekel, film si je zagotovo zaslužil nagrado za najboljšo fotografijo.
Ta celovečerec nam pokaže obdobje pubertete, ki lahko najstnika pahne prek roba zavedanja in zakona.
Isak Pašić, 9. a
