V okviru projekta Mavrica prijateljstva med generacijami in mednarodnih projektov generation@school terModni velikani smo 16. maja na OŠ Antona Aškerca Velenje že drugo leto zapored pripravili družabno ustvarjalno medgeneracijsko popoldne Prepletamo nitke. (Več preberite v nadaljevanju po videoposnetkih.) Galerija slik
Videoposnetki z zaključne prireditve:
Niti deževno popoldne ni ustavilo babic, dedkov, staršev in učencev, ki so z dobro voljo in ustvarjalno energijo šolo napolnili do zadnjega kotička ter tako dokazali, da je takšna oblika druženja različnih generacij, čustvenega sodoživljanja in izmenjave vsega najboljšega, kar posamezna generacija zmore, zna in lahko ponudi drugi, potrebna, dragocena in zaželena.
Poleg babic in dedkov ter staršev naših učencev so na družabno ustvarjalnem popoldnevu sodelovali člani Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, varovanci Doma za varstvo odraslih Velenje in pevci Lovskega pevskega zbora Škale.
V ustvarjalnih delavnicah smo s pomočjo babic, pravih in za ta dan »izposojenih«, obudili že skoraj pozabljeni veščini izdelovanja cofkov
in pletenja,
spekli okusen ajdov kruh in mufine
ter “skuhali” ognjičevo mazilo.
Učenci so se z varovanci Doma za varstvo odraslih in nekaterimi dedki pomerili na 2. Tončkovem turnirju v igranju družabnih iger
in pikadu.
Prava športna borba se je razvnela na 2. antonijadi, na kateri so se v zabavnih športnih igrah pomerile ekipe dedkov in vnukinj/vnukov.
Plesalke šolske plesne skupine so prepletale korake s plesalkami salse Univerze za III. življenjsko obdobje, z njihovimi harmonikaši pa so prepletali zvoke in note učenci, ki igrajo na diatonično harmoniko.
Vzporedno so potekale še tri dejavnosti, s katerima smo želeli v res ne lahkih časih pomagati tistim našim učencem in družinam, ki finančno stisko še posebej hudo občutijo: Podarim, se veselim zmodno revijo
ter dobrodelni srečelov in bazar.
V akciji Podarim, se veselim je potekala brezplačna izmenjava rabljenih oblačil, igrač in knjig, ki jo je pospremila modna revija. Z dobrodelnim srečelovom in bazarjem pa smo želeli zbrati vsaj nekaj sredstev za šolski sklad oz. za pomoč tistim našim učencem, ki so zaradi finančne stiske družine prikrajšani za marsikaj, kar sestavlja običajno šolsko življenje njihovih vrstnikov
Neko posebno vzdušje topline, medsebojne čustvene naklonjenosti in ustvarjalne energije, ki se je čutilo v slehernem kotičku, kjer so potekale aktivnosti, se je še stopnjevalo na zaključni prireditvi, ko so se v glasbenih in plesnih točkah naših učencev in glasbenikov Univerze za III. življenjsko obdobje dobesedno prepletli glasovi in koraki obeh generacij, kar so gledalci nagradili z navdušenim aplavzom, pa tudi zapeli skupaj z nastopajočimi.
Ta deževen, četrtkov popoldan nismo prepletali le nitk volne, ampak tudi veliko bolj pomembne nevidne nitke medsebojne naklonjenosti in spoštovanja. Tkanina, ki smo jo pletli iz njih, nima cene, še posebej dragoceno pa je spoznanje, da nam je bilo ne glede na razliko v letih lepo skupaj in se že vnaprej veselimo naslednjega podobnega druženja.
Ali kot je zapisala ga. Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje:
“Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje ima v programu dela poudarek na medgeneracijskem sodelovanju. Starejši so modri in izkušeni in naša naloga je, da pomagamo, da svoje znanje prenašajo na druge. Krepiti moramo sodelovanje in solidarnosti med generacijami. Starejši imamo veliko znanja in izkušenj, mladi pa inovativnost, vedoželjnost, voljo za novimi znanji… Skupni dogodki so vedno zelo prijetna druženja in pozitivna presenečenja za vse udeležence. Ugotovitve: »Pa saj si nismo tako različni, skupaj se imamo prav lepo…«, so pogosti ob takšnih sodelovanjih.
Pletilje so mi povedale, da je bila ustvarjalna delavnica Prepletajmo nitke, kjer so se učenci z babicami učili plesti, pravo presenečenje. Babicam – učiteljicam je pravi miselni izziv predstavljala vzpostavitev andragoškega pristopa. Kako narediti, da bo učinkoviti pletiljski stik vzpostavljen v tako kratkem času? Bilo je pošteno vroče. Z zadovoljstvom so ugotovile obojestransko korist sodelovanja, saj so učenci pošteno razgibali prste, učiteljice pa možgane.
Presenečenje ob zaključku sodelovanja je bila z izredno pozitivno energijo izpeljana prireditev mladih in manj mladih, saj ne slišimo velikokrat, da otroški glasovi preglasijo tudi godbo na pihala-veterane.
Takšnih prireditev si še želimo, saj koristno povezujejo več generacij.”
