Med letom sem sodeloval v šolski skupnosti kot predstavnik šestega razreda. Prav razveselil sem se, ko sem slišal, da bomo letos nagrajeni z izletom.
Vedel sem, da bo to še ena zanimiva pustolovščina. V četrtek, 14. 6., smo se odpravili v Ljubljano. Seveda me je preplavilo navdušenje, saj glavnega in najbolj naseljenega mesta ne obiščem velikokrat. Začutil sem že njegov utrip decembrskega vzdušja, vsako leto pa me navduši tudi živalski vrt, ki ga obiščem z družino.
Zelo rad poslušam legende in ena izmed njih govori tudi o našem slovenskem mestu in pošasti, ki naj bi bila ljubljanski zmaj. Upal sem, da ga tega dne vidim na mostovih.
Po enourni poti smo se ustavili na Kongresnem trgu. V mestu je bilo veliko ljudi, ki so hiteli vsak po svoji poti. Proti gradu smo odrinili peš. Na griču, na katerem stoji srednjeveški Ljubljanski grad, smo si odpočili. Po zavitem stopnišču smo odšli na razgledno točko. Razgled nam je vsem vzel sapo, saj je pogled zajel mesto v celoti.
Spočiti smo nadaljevali pot proti reki sedmih imen, in sicer proti Ljubljanici. Na krovu lesene ladjice nas je sprejel prijazen krmar, ki nas je popeljal po reki. Pluli smo mimo Plečnikove plaže in prišli vse do zapornic, kjer smo se obrnili. Po poti nazaj smo poslušali krmarja, ki nam je pripovedoval različne zanimivosti.
Pred nadaljevanjem našega raziskovanja smo se posladkali z okusnim ljubljanskim sladoledom. Nato smo odrinili proti Hiši eksperimentov, kjer nas je čakala prava zabava. Vse, kar je razstavljeno, smo lahko prosto preizkusili in testirali. Najbolj všeč mi je bila postelja žebljev, kjer se uležeš na posteljo in te žeblji potisnejo v zrak. Seveda pri tem ostaneš popolnoma nepoškodovan.
Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in spominov. Tudi takšen pouk mi je zelo všeč. Galerija slik.
Isak Pašić, 6. b