SPOŠTOVANI STARŠI!
Je knjiga vaša stalna spremljevalka? Radi berete? Se radi pogovarjate o prebranem? Če ste na vsaj eno vprašanje odgovorili pritrdilno, vas vabim, da se pridružite članom TOB-o.
Kdo smo TOB-ovci?
Tisti, ki radi beremo, se pogovarjamo o prebranem, se enkrat mesečno družimo ob čaju in piškotih in se imamo lepo.
Pridružite se v klub za odrasle Tudi odrasli beremo (TOB) tudi vi.
Naše prvo letošnje srečanje bo 24.9.2012 ob 17.30 v knjižnici OŠ Antona Aškerca.
Mentorica TOB-a:
Katja Pristušek
TOB – ovke smo pripeljale še eno leto do konca. Na vrsti so zaslužene počitnice, seveda s knjigo v roki!
Katja Pristušek
Eric-Emmanuel Schmitt: OSKAR IN GOSPA V ROŽNATEM
Oskar je fant, ki ima raka. Čas v bolnišnici mu krajša gospa v rožnatem, ki je tudi edina, ki ga razume in sliši. Predlaga mu, naj piše Bogu. Fant se sprašuje, čemu bi mu pisal. Roza mu odgovarja, da vsakič, ko bo verjel vanj, ga bo nekoliko več in če bo vztrajal, bo na koncu obstajal v celoti.
Roza mu tudi pravi:«Zaupaj mu svoje misli. Misli, ki jih ne izrečeš, so ti v breme, oklepajo te, delajo te težkega, te hromijo, jemljejo mesto novim idejam in te zastrupljajo. Lahko ga tudi prosiš, vendar ne za stvari, temveč npr. za pogum, potrpežljivost, razodetje..«
Skuša mu predstaviti, kako močna je volja naših misli. Ni nujno, da Bog predstavlja Boga, vsak verjame v svojega boga.
Oskar svoja starša sovraži, ima ju za strahopetca, ki sta zbežala ob grozni novici. Roza mu razlaga, da ga imata starša rada, da se ne bojita njega ampak njegove bolezni. Starša sta hvaležna Rozi, čez čas ju tudi sin sprejme.
Mamka Roza Oskarju predlaga, da bo vsak dan zanj pomenil eno leto. Fantu je zamisel všeč.
Vsako fantovo pismo predstavlja eno obdobje v njegovem življenju. V vsakem pismu lahko odkrijemo nekaj življenjskih resnic oz. napotkov za življenje, ki mu jih daje mamka Roza:«
- Telesno bolečino prestajamo, duševno si izberemo.
- Ob misli na smrt ti ni treba trpeti bolečine, saj ne veš kakšna je. Vse je odvisno od tebe.
- Ljudje se bojijo smrti, ker jih je strah neznanega. Treba je zaupati, to ti olajša tudi telesno bolečino.
- Življenje nam je na posojo, a to ugotovimo šele v starosti; prej ga podcenjujemo, kasneje se trudimo, da bi ga bili vredni.«
Vrstice vredne našega časa. Hvala za vse mamke Roze in podobne iskrene ljudi.
Katja Pristušek
Dr. John Gray: ČESAR VAM MATI NI MOGLA POVEDATI, OČE PA NI VEDEL
Z vsem spoštovanjem do dr. Graya, smo mnenja, da so veščine, ki jih v knjigi opisuje, lahko v pomoč mladim parom. Seveda bi se našel kakšen nasvet tudi za ostale, a prepričane smo, da bi lahko priročnik sestavil vsak izmed nas, na podlagi lastnih izkušen. Kajti ne veljajo vsi vzorci za vse, vse tehnike za vse, vsi pogledi za vse.
Seveda nam ne škodi, če knjigo preberemo; nekaj koristnega vsekakor lahko najdemo; zraven tega se pa lahko velikokrat do dobra nasmejimo zapletenim situacijam, gledanjem na enako stvar enkrat z moškimi očmi, drugič z ženskimi.
Smo mnenja, da je za zdrav partnerski odnos pomembno spoštovanje obeh, iskrenost, zvestoba, poslušanje drug drugega, razumevanje in še bi se kaj našlo.
Katja Pristušek, Ivana Šikonija, Urška Škrabl, Meta Hudournik, Katka Geršak
Tracy Chevalier: ČUDOVITA BITJA
Gre za resnično pripoved o Elizabeth Philpot, izobraženi in razgledani Londončanki, ter Mary Anning, preprosti deklici iz južne Anglije, ki ju na začetku 19. stoletja na obalah južne Anglije spoprijatelji ljubezen, že skoraj prava strast, do iskanja in preučevanja fosilov, ki jih je bilo na prej omenjenih obalah v izobilju. Ker je bilo to početje novotarija (Charles Darwin bo svoje delo O nastanku vrst šele objavil.), je bilo, tako kot vsaka novotarija pač, precej nenavadno, še posebej, ker sta se ga lotili dve ženski.
Zgodba ima dokumentarno vrednost, saj sta junakinji resnični osebnosti in sta s svojimi odkritji pomembno prispevali k preučevanju fosilov. Pripoved je simpatična, a mestoma je potrebno nekoliko potrpežljivosti, saj so lahko opisi iskanja in brskanja za fosili nekoliko suhoparni. Spretni pisci znajo bralca za potrpežljivost te vrste nagraditi z vložki, ki nimajo ravno dokumentarne vrednosti, saj se napajajo iz govoric. Rečemo lahko, da je tudi Tracy Chevalier pisateljica, ki se tega zaveda.
Vsekakor pa je potrebno pograjati založbo Učila, saj je v izdaji iz leta 2010 obilo tipkarskih napak; preveč, da bi jih bralec ne opazil, in preveč, da se zanje ne bi zmenil v stilu: »Se pač zgodi.«
Ivana Šikonija
________________________________________________________________________
Zgodba o prijateljstvu dveh žensk, ki odkrivata fosile ( konec 17. in začetek 18. stoletja). Pričujoča zgodba govori o takratnem položaju žensk, o velikih družbenih razlikah.
Tri sestre so se preselile v obmorsko mesto v Angliji. Po smrti staršev in po poroki brata iščejo svoj položaj v družbi. Vse ostanejo samske. Najstarejša Elizabeth se spoprijatelji z veliko mlajšo Mary, ki z očetom odkriva fosile. V deklico je udarila strela, ko je bila še otrok, zaradi tega vsi drugače gledajo nanjo – kot bi se je malo bali. Po smrti Marynega očeta, skupaj z Elizabeth odkrivata fosile in s tem pripomoreta k drugačni razlagi nastanka spreminjanja sveta.
V knjigi je veliko pravopisnih napak, malo dolgovezno napisan, a berljiva, prijetna zgodba.
Katja Pristušek
